Pred izidom je prva knjiga v slovenščini o sedanjem papežu z naslovom Papež Frančišek, njegovo življenje in izzivi avtorja Saveria Gaete. Vsebuje življenjepis papeža Frančiška, misli iz del kardinala Jorgeja Maria Bergoglia o molitvi, duhovništvu, ženah, služenju, katolištvu, neveri …, opis okoliščin odstopa papeža Benedikta XVI. ter nekaj izzivov za Cerkev našega časa, s katerimi se bo moral spoprijeti papež Frančišek. Publikaciji je dodano poglavje z naslovom Papež Frančišek in Slovenci ter priloga z dokumentarnimi fotografijami iz življenja papeža od otroštva do danes. Avtor izdaje je italijanski časnikar Saverio Gaeta. Pri Ognjišču so izpod njegovega peresa izdali knjigo Na nebeškem pragu – p. Pij iz Pietrelcine.

Knjiga bo izšla v sredo, 8. maja 2013. Do izida so za zainteresirane pripravili 20 % popust. Dodatne informacije dobite na sedežu Ognjišča na Trgu Brolo 11 v Kopru po tel. št. 05/611– 72–20 oz. v poslovalnicah v Kopru, Ljubljani ali Kranju. Glej tudi predstavitev na spletu.

Odlomek iz knjige, ki govori o tem, kako se je Jorge Mario Bergoglio odločil, da postane duhovnik

Po končanem šolanju za kemijskega tehnika je (Jorge Bergoglio) še nekaj let delal v laboratoriju za analizo živil. Pri dvajsetih letih je nenadoma zbolel za zelo hudo pljučnico. Visoka vročina, trije dnevi med življenjem in smrtjo, nemočni zdravniki, nato operacija, da so odstranili zgornji del desnega krila pljuč. Potrebne so bile boleče terapije, da se je stanje spet normaliziralo. V tem težavnem času, med tolikimi priložnostnimi besedami je bila redovnica, ki ga je pred leti pripravljala na prvo sveto obhajilo, edina, ki mu je pomagala razumeti smisel vsega tega trpljenja: »Podoben si Jezusu.« Kot nalašč je bilo redovnici ime Dolores Tortolo. In pozneje je napovedala sosestram: »Ta se bo vzpel še zelo visoko.«

Kmalu po bolezni je sledila odločitev, da vstopi v škofijsko semenišče Villa Devoto v Buenos Airesu. Še nekaj mesecev in 11. marca 1958 je prestopil v noviciat Družbe Jezusove. Družina je sprejela njegovo odločitev z različnimi občutki. Oče je bil zadovoljen, mama precej manj in je še dolgo pogrešala njegovo vsakdanjo bližino. Najbolj srečna je bila stara mati, ki je vzkliknila: »Lepo, če te Bog kliče, naj te blagoslavlja,« nato pa je z zdravo treznostjo dodala: »Vseeno pa ne pozabi, da so vrata naše hiše vedno odprta in da ti ne bo nihče ničesar očital, če si premisliš.«