Ob 40-letnici smrti slikarja Staneta Kregarja (1905–1973) bodo v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili spominsko razstavo z naslovom Romar k lepoti, ki bo na ogled od srede, 6. februarja 2013, do nedelje, 5. maja 2013. Za omenjeno razstavo so iz Galerije Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava posodili 17 oljnih slik in nekaj osnutkov za barvna okna, saj hranijo največjo zbirko Kregarjevih del, ki so jih po ponovni ustanovitvi Zavoda podarili slikarjevi dediči (sestri Cilka Kregar in Marija Šenk ter brat Ivan Kregar).

Stane Kregar se je leta 1917 vpisal na Škofijsko klasično gimnazijo, v gimnazijskih letih je v njem začel dozorevati tudi duhovniški poklic, zato se je takoj po maturi vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani. Mašniško posvečenje mu je leta 1929 podelil ljubljanski škof Gregorij Rožman (1883–1959). Leta 1930 ga je škof poslal na Akademijo likovnih umetnosti v Prago, kjer se je navdušil za modernizem in se pridružil tamkajšnji kubistični šoli. Leta 1935 je diplomiral z odličnim uspehom ter se vrnil v Ljubljano in nastopil kot profesor risanja na Škofijski klasični gimnaziji, kjer je poučeval do ukinitve gimnazije leta 1945. Ob ponovni ustanovitvi gimnazije je bila z odlokom ljubljanskega nadškofa metropolita Alojzija Šuštarja 15. oktobra 1993 ustanovljena Galerija Staneta Kregarja. V njej je stalna zbirka 85 umetniških del, ki predstavljajo vse tipične faze slikarjevega dela.

Avtor razstave Andrej Doblehar je zapisal, da je Stane Kregar »eden osrednjih slovenskih slikarjev preteklega stoletja, ne samo zaradi obsežnega in kakovostnega opusa, s katerim je pionirsko vstopal v naš likovni prostor, temveč tudi kot široko razgledana avtoriteta in organizator, ki je bil izjemno cenjen in spoštovan. Ob njegovem posvetnem opusu je pomembna tudi sakralna umetnost; bil največji cerkveni slikar druge polovice 20. stoletja in je likovno opremil okrog sto cerkva na celotnem slovenskem ozemlju. Delal je v številnih likovnih tehnikah: na papirju (svinčnik, oglje, tempera, gvaš) in na platnu (olje), ustvarjal je v monumentalnih slikarskih tehnikah (freska, mozaik, zgrafit, vitraj) in načrtoval umetnoobrtne izdelke (tapiserija, vezenina, intarzija). Tako širokega tehničnega znanja in obvladovanja različnih zvrsti slikarstva ni imel noben Kregarjev sodobnik.«

Kregarjeva dela k razstavi bodo prispevale tudi naslednje ustanove ali posamezniki: Bogoslovno semenišče Ljubljana, družina Jelinčič, Galerija Velenje, Marjan Smerke, Moderna galerija, Muzej in galerije mesta Ljubljane – Mestni muzej Ljubljana, Nadškofija Ljubljana, Narodna galerija, Ministrstvo za notranje zadeve, Roman Brunšek, Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja v Mariboru, Stolna župnija sv. Nikolaj v Ljubljani, Župnija Ljubljana–Ježica, Župnija Ljubljana–Šiška, Župnija Marijinega oznanjenja v Ljubljani, Župnija Poljane nad Škofjo Loko, Župnija Rakek, Župnija Videm – Dobrepolje ter zasebni lastniki.

Dodatne informacije dobite na spletni strani Narodne galerije.