Položaj kristjanov se je v številnih državah močno poslabšal, pri čemer so vzroki za preganjanje ali diskriminacijo različni.
Ob današnji rdeči sredi je v pogovoru za avstrijske medije o tem poročal predstavnik mednarodne človekoljubne organizacije »Pomoč Cerkvi v stiski«: z akcijskim dnevom želi omenjena organizacija opozoriti na položaj preganjanih kristjanov po vsem svetu. Številne stavbe in znamenitosti po vsem svetu bodo danes osvetljene v rdeči barvi, na Dunaju bodo med drugim zažareli parlament v Hofburgu, Karlova cerkev in stolnica sv. Štefana.
Na vprašanje, ali je v času pomanjkanja energije primerno ponoči osvetljevati stavbe, pri organizaciji »Pomoč Cerkvi v stiski« seveda odgovarjajo pritrdilno: v javnem prostoru je še vedno veliko objektov in površin, ki so ponoči osvetljeni, recimo oglasni prostori. Zato je »upravičeno«, da organizacija eno noč v letu opozarja tudi na zastrašujoč položaj mnogih kristjanov v svetu. Poleg tega ni nujno, da so luči prižgane vso noč. Številne župnije in samostani so zdaj energetsko samozadostni ali pa pridobivajo električno energijo iz obnovljivih virov. »Rdeča sreda« bolj opozarja na dejstvo, »kako ni samoumevno, da imaš lahko doma Sveto pismo ali da greš v nedeljo k maši«.
Vsako leto na svetu več tisoč kristjanov umre zaradi svoje vere v Jezusa Kristusa. Diskriminacija, vandalizem, širjenje negativih stereotipov in vsaka oblika preganjanja kristjanov so zaskrbljujoči pojav, ki smo jim priča tudi v Sloveniji. Med letoma 2012 in 2021 je policija obravnavala 1.637 primerov kaznivih dejanj zoper slovenske kristjane oziroma sakralne objekte.
Poročilo o kristjanofobiji in diskriminaciji kristjanov 2016–2021
Točka za prijavo kristjanofobije in vandalizma uperjenega proti slovenskim katoličanom
Velike težave v Podsaharski Afriki
V podsaharskih državah, kot so Burkina Faso, Niger, Nigerija in Mali, se je zatiranje kristjanov močno povečalo, poročajo pri človekoljubni organizaciji. V teh državah je navzoča zelo eksplozivna mešanica korupcije in kriminalnih tolp, ki napadajo državne ustanove, kot so policijske postaje, in uničujejo bolnišnice ali šole. Podnebne spremembe negativno vplivajo tudi na te države, saj na nekaterih območjih pastirji v iskanju hrane za svoje črede živali puščajo na pašo na poljih krajevnih kmetov, ker so njihovi prvotni pašniki izsušeni. Islamistični hujskači bi iz potrebe vedno naredili majhne spremembe, »s čimer pa nasprotujejo kristjanom v državi«.
Drugačne so razmere v Siriji, kjer je ostalo le še nekaj sto tisoč kristjanov. Tam je celotno prebivalstvo v zelo slabem položaju, ker že več kot enajst let traja vojna, pa tudi zato, ker sankcije Zahoda vplivajo predvsem na običajne ljudi v državi. Vedno več skrbi povzročajo tudi bojazni, da se v Indiji in Mjanmaru pojavljajo verski nacionalizem, na Kitajskem in v Severni Koreji totalitarne ideologije, v Pakistanu pa radikalizacija. »Tovrstno dogajanje pa je v svetovni javnosti pogosto povsem zanikano ali prikrito,« so kritični predstavniki človekoljubne organizacije.
Vojna bremeni ruske katoličane
Zaradi ruske vojne v Ukrajini se je poslabšal tudi položaj katoličanov v Rusiji, poročajo pri organizaciji »Pomoč Cerkvi v stiski«. To je povezano tudi s kritiko papeža Frančiška na račun moskovskega patriarha Kirila I., ki, kot je znano, v celoti podpira ruskega predsednika Putina. Rimskokatoliška cerkev v Rusiji je odvisna od materialne pomoči iz tujine, vendar je potrebna sredstva mogoče nakazati le v razmeroma omejenem obsegu.
Tudi v Libanonu med ljudmi vladajo velike potrebe po osnovnih življenjskih potrebščinah. Nimajo ne hrane ne ogrevanja, od osme ure zvečer ni elektrike. Ljudje pomagajo na različne načine v upanju, da bodo tako kristjani ostali v državi. Libanon in Izrael, ki sta uradno v vojnem stanju, sta pred kratkim dosegla sporazum o meji v teritorialnih vodah med državama, kar je razlog za upanje za preizkušano državo.
Naraščajoča nestrpnost na Zahodu
V zahodnem svetu pri organizaciji prav tako opažajo vedno večjo nestrpnost in diskriminacijo kristjanov. V zahodnih državah vlada zmeda glede pojma človekovih pravic, ko je recimo človekova pravica do izpovedovanja vere omejena s človekovo pravico do samoodločbe. Prav tako se vedno bolj omejuje pravica do svobode vesti: med drugim v britanskem zdravstvu, kjer se katoliški zdravnik glede splava ne sme več odločati po svoji vesti in posega ne sme zavrniti. Svobodo vesti in samoodločanje je seveda treba podpreti, vendar mora biti ta pravica zagotovljena tudi kristjanom, poudarjajo pri omenjeni organizaciji.
Katoliška organizacija »Pomoč Cerkvi v stiski« tudi letos z »rdečo sredo« opozarja na usodo preganjanih kristjanov po vsem svetu. Več kot 135 cerkva, samostanov, redovnih hiš in spomenikov bo danes, 16. novembra, osvetljenih v rdeči barvi, tako v Avstriji kot tudi drugod po svetu.
