Redovništvo v Katoliški cerkvi v Sloveniji

2.2.2022 Katoliška cerkev Cerkev v Sloveniji, Redovništvo
Foto: Družina Foto: Družina

V šestih škofijah Katoliške cerkve v Sloveniji deluje 31 redovnih skupnosti ali ustanov z novo obliko Bogu posvečenega življenja. V letu 2020 je bilo v Sloveniji 743 redovnic in redovnikov. Nekateri pripadajo drugim provincam ali pa slovenske province vključujejo osebe na ozemlju drugih držav.

Osebe
Najštevilčnejši redovni skupnosti sta sestre usmiljenke (HKL) s 77 članicami in don Boskovi salezijanci (SDB) s 77 člani, šolske sestre (ŠSFKK) z 68 članicami, bratje frančiškani (OFM) s 57 člani ter Marijine sestre čudodelne svetinje (MS) z 52 članicami. Po članstvu najmanjši skupnosti z dvema članoma sta redovni skupnosti benediktincev (OSB) in klaretincev (CMF).


Več podatkov je na voljo v Letnem poročilu Katoliške cerkve v Sloveniji 2021.


Leta 2010 je bilo v Katoliški cerkvi v Sloveniji 931 redovnic in redovnikov, leta 2020 pa 743 (649 z večnimi zaobljubami); zabeležili smo 20,19% upad. Analiza obdobja 2005–2020 nam pokaže, da je število redovnic in redovnikov v Sloveniji prešlo z 979 na 743, kar predstavlja 24,11% upad oziroma v povprečju 15,9 osebe na leto. Redovne skupnosti, ki so v tem obdobju doživele največji upad članstva, so sestre svetega Križa (SSK; –60 %), sledijo lazaristi (CM; –52,9 %), frančiškanke brezmadežnega spočetja (FBS; –50 %), sestre križniškega reda (SKR; –50 %), družina Kristusa Odrešenika (DKO; –50 %) ter šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja (SŠFKK; –42,3 %). Redovne skupnosti, ki v analiziranem petnajstletnem obdobju beležijo pozitivno rast članstva, so jezuiti (DJ; +5,2 %), skupnost Loyola (SL; +27,2 %) ter klarise (OSC; +40 %). 

Člani reda

 

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

OSB

2

2

2

2

2

2

2

 

2

2

2

OCist

13

14

14

14

14

14

14

14

13

10

10

OP

3

3

3

3

3

4

4

3

3

3

2

DJ

38

39

36

39

39

36

38

40

38

36

40

OFM

84

82

80

78

75

71

68

69

71

64

57

OFMCap

/

/

/

/

/

/

34

33

33

29

30

OChart

11

9

9

9

9

10

9

9

11

8

8

CMF

/

/

/

/

/

/

/

2

2

2

2

KR

/

/

/

/

/

/

/

4

4

4

4

CM

48

45

43

42

40

40

38

37

37

37

24

OFMConv

47

47

47

46

47

48

47

45

43

37

37

SDB

85

83

83

76

77

77

79

78

95

77

77

OP - ž

/

/

/

/

/

/

/

 

4

3

3

FBS

28

27

25

23

22

21

20

19

18

18

17

HKL

133

110

102

99

93

94

90

88

86

82

77

FMA

42

41

40

39

38

36

36

38

37

37

37

FMM

12

11

11

11

11

10

10

12

10

3

12

Sveta Gora

9

9

9

8

8

9

8

8

7

7

8

OCD

15

15

15

17

17

18

18

18

17

18

18

OSC

21

21

22

23

23

26

27

28

27

27

28

MS

78

76

72

70

69

54

56

53

50

52

52

MC

/

/

/

/

/

/

/

4

4

4

4

SKR

7

7

6

5

5

4

4

4

4

4

4

SSK

22

19

18

17

15

15

15

11

11

10

10

SL

13

14

12

13

13

12

13

14

14

13

14

ND

43

43

41

41

41

39

39

36

36

33

33

ŠSFKK

100

92

93

90

86

79

76

74

72

71

68

DKO

17

16

15

12

12

13

12

11

11

11

10

OSU

54

57

57

58

55

55

53

51

51

49

49

FSO

3

3

3

3

3

3

3

 

3

3

3

MFD

3

3

3

3

3

3

3

3

3

3

3

Skupaj

931

888

861

841

820

793

816

806

817

757

743

Indeks rasti glede na prejšnje leto (v %)

7

-43

-27

-20

-21

-27

23

-10

11

-60

-14

(0,76)

(-4,62)

(-3,04)

(-2,32)

(-2,50)

(-3,29)

(2,90)

(-1,23)

(1,36)

(-7,34)

(-1,85)

V obdobju 2010–2020 je slovenske redovne družine zapustilo 332 članov: 280 jih je umrlo, 52 jih je izstopilo iz reda. Največ izstopov lahko opazimo med letoma 2011 in 2014. Največ umrlih članov reda je bilo pri sestrah usmiljenkah (57), šolskih sestrah (52) ter Marijinih sestrah (18).

V podatkih, ki so jih posredovale redovne skupnosti, smo analizirali tudi gibanje novih članov. Leta 2010 je bilo v Sloveniji 91 mladih redovnic in redovnikov, leta 2020 pa 41, kar pomeni 54,95% upad. Leto 2010 predstavlja prelomno točko, saj gibanje redovnega podmladka do tega leta narašča, po njem pa upada. Izjemi sta leti 2015 in 2016, ko lahko zaznamo manjše povečanje glede na trend prejšnjih let. 

 

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

Kandidati

7

8

6

6

4

9

8

4

6

2

7

Postulanti

13

7

5

13

11

9

8

8

1

2

3

Novinci

19

18

15

12

13

13

16

12

15

8

3

Ponovinci

46

42

43

35

34

33

32

33

35

27

25

Novi člani

6

9

10

10

10

11

11

5

3

1

3

Skupaj

91

84

79

76

72

75

75

62

60

40

41

Iz pridobljenih podatkov opazimo, da se je število zaposlenih zunanjih sodelavcev laikov v samostanih povečalo s 185 leta 2010 na 293 v letu 2017. Število redovnic in redovnikov, ki so zaposleni v službah za nedoločen čas, se je s 75 leta 2010 znižalo na 31 v letu 2020. S tem je povezano tudi vprašanje gmotnega položaja redovnih družin, saj zniževanje tega števila vpliva na prihodke redovnih skupnosti in niža prihodke samostana.

 

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

Št. zaposlenih redovnic/redovnikov skupnosti v rednih službah (zaposlitev za nedoločen čas)

75

75

70

63

62

61

58

55

47

22

31

Št. zaposlenih redovnic/redovnikov v rednih službah (honorarno)

61

56

58

55

60

53

63

57

48

7

6

Št. zunanjih laiških sodelavcev, ki sodelujejo z redovno skupnostjo (zaposleni ali honorarno)

185

208

211

213

153

227

245

271

293

122

122

Št. umrlih članov red. skupnosti

24

24

29

30

24

25

24

19

23

24

14

Št. izstopov iz reda

6

3

5

8

7

8

3

3

5

0

3

Število redovnikov in redovnic, ki delujejo v tujini ali v misijonih, se je občutno znižalo v obdobju 2010–2020: s 411 na 380, kar predstavlja 7,54% upad. V petnajsteletnem obdobju 2005–2020 je upad na tem področju 16,6%.

Zmanjševanje števila redovnic in redovnikov je evropski pojav, ki je zajel večino držav stare celine. V preglednicah v nadaljevanju predstavljamo primerjavo gibanja števila v sosednjih državah ter v tistih evropskih državah, ki z nami delijo usodo totalitarnega sistema in so družbeno primerljive s Slovenijo: na Češkem, Slovaškem in Poljskem. V letih 2005–2019 se je v Evropi zmanjšalo število moških redovnikov za 18,9 %. Največji upad beležijo na Madžarskem (–24,7 %), sledi Italija (–24,2 %). Pozitiven prirast imajo na Slovaškem (+6,1 %) in na Poljskem (+6,3 %). Ženske redovne skupnosti so utrpele največji upad članstva na Madžarskem, saj se je njihovo število prepolovilo (–51 %), sledijo Češka (–43 %), Nemčija (–42,9 %) in Avstrija (–32,6 %). V Evropi se je število redovnic v zadnjih petnajstih letih zmanjšalo s 322.995 na 216.846 oziroma za 32,9 %.

Redovniki – primerjalni pregled Evropa[1]

Država

2005

2019

%

Avstrija

1.676

1.407

-16,1

Italija

17.733

13.437

-24,2

Madžarska

498

375

-24,7

Hrvaška

889

764

-14,1

Nemčija

4.267

3.562

-16,5

Češka

612

491

-19,8

Slovaška

602

639

6,1

Poljska

6.378

6.781

6,3

Slovenija

317

273

-13,9

Evropa

59.787

48.459

-18,9

 

Redovnice – primerjalni pregled Evropa[2]

Država

2005

2019

%

Avstrija

5.041

3.398

-32,6

Italija

101.604

72.121

-29,0

Madžarska

1.262

619

-51,0

Hrvaška

3.689

3.019

-18,2

Nemčija

32.410

18.508

-42,9

Češka

1.780

1.004

-43,6

Slovaška

2.677

1.905

-28,8

Poljska

23.333

18.795

-19,4

Slovenija

633

443

-30,0

Evropa

322.995

216.846

-32,9

Stavbe
Z zmanjševanjem števila redovnic in redovnikov se zmanjšuje tudi število samostanov, ki jih potrebujejo za svoje bivanje in delovanje. V obdobju 2010–2020 se je število stavb v lasti slovenskih redovnih družin znižalo s 115 na 107, povečalo pa se je število vzgojnih ustanov z 12 na 13 ter drugih zavodov, kot so domovi za ostarele s 7 na 8. Redovne skupnosti so vzpostavile celovito mrežo domov za duhovne vaje in druga srečanja, ki na nacionalnem ozemlju ponujajo več kot 1200 ležišč.

 

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

Št. samostanov/redovnih hiš v Sloveniji

115

116

114

115

112

106

105

100

110

109

107

Št. vzgojnih ustanov v Sloveniji (vrtci, šole, glasbene šole ...)

12

12

12

12

12

13

13

10

14

13

13

Št. drugih ustanov (domovi za ostarele ipd.)

7

7

8

8

8

8

8

7

7

7

8

Št. domov za duhovne vaje

24

24

24

25

25

25

25

21

25

24

23

Št. ležč v domovih za duhovne vaje (vsa razpoložljiva kapaciteta)

1277

1277

1287

1287

1287

1235

1201

1171

1351

1315

1265

Št. udeležencev duhovnih vaj

13171

12336

12371

12605

13115

17499

17710

17980

2201

2317

2056

 

V zadnjih petnajstih letih se je število samostanov zmanjšalo s 123 na 107, število vzgojnih zavodov se je povečalo z 9 na 13, število drugih ustanov, kot so domovi za ostarele in podobno, pa s 3 na 8; število domov za duhovne vaje je ostalo nespremenjeno.

Kulturna dediščina

Po dostopnih podatkih imajo slovenski redovi v lasti 78 objektov s statusom kulturnega spomenika, pri čemer so nekateri celo državnega pomena. Največ jih imajo frančiškani (35), sledijo minoriti (24), uršulinke (4), benediktinci (3) in jezuiti (3). Večinoma gre za samostane ali cerkve, pa tudi muzeje in knjižnice. Iz odgovorov na vprašanja za zbiranje podatkov je razvidno, da imajo štirje redovi osebo, ki se posebej ukvarja s kulturno dediščino, kot je npr. arhivar, knjižničar ali kustos.


[1] Vir: Annuarium Statisticum Ecclesiae 2019, Libreria Editrice Vaticana, 205–206; Annuarium Statisticum Ecclesiae 2019, Libreria Editrice Vaticana, 205–206.
[2] Vir: Annuarium Statisticum Ecclesiae 2019, Libreria Editrice Vaticana, 222–223; Annuarium Statisticum Ecclesiae 2019, Libreria Editrice Vaticana, 222–223.