V Rimu bo v soboto, 25. in v nedeljo, 26. maja 2024, prvi svetovni dan otrok. V želji, da bi njegovo sporočilo doseglo čim večje število družin in otrok, tudi tistih, ki ne bodo romali v Rim, ampak praznovali v domačem krogu, v župniji, na škofijskih prireditvah, oratorijih, počitniških tednih za otroke ali kako drugače, objavljamo pismo svetega očeta, ki ga je napisal za to priložnost.
Dragi otroci! Bliža se vaš prvi svetovni dan. Ta bo v Rimu od 25. do 26. maja. Zato sem si zamislil, da bi vam poslal sporočilo. Vesel sem, da ga boste prejeli, in se zahvaljujem vsem, ki si bodo prizadevali, da vam ga pomagajo prejeti.
Najprej ga namenjam vsakemu osebno, tebi, dragi otrok, ker si v Božjih očeh 'dragocen' (Iz 43,4), kot nas uči Sveto pismo in kot je Jezus tolikokrat pokazal. Hkrati pošiljam to sporočilo vsem, ker ste vsi pomembni in ker skupaj, blizu in daleč, izražate željo vsakega od nas po rasti in prenovi. Opominjate nas, da smo vsi otroci in bratje in da nihče ne more obstajati brez nekoga, ki ga pripelje na svet; niti ne more rasti, ne da bi ob sebi imel ljudi, ki bi jim dajal ljubezen in od katerih bi jo prejemal (prim. Vsi bratje, 95).
Tako ste vsi vi, otroci, veselje vaših staršev in družin, tudi veselje človeštva in Cerkve, v kateri je vsak od nas kot člen zelo dolge verige, ki se razteza od preteklosti do prihodnosti in pokriva vso zemljo. Zato vam priporočam, da vedno pozorno poslušate zgodbe odraslih: vaših mater, očetov, starih staršev in pradedkov, prababic! Obenem pa ne pozabite na tiste med vami, ki se že tako rosno mladi spopadate z boleznijo in stisko, v bolnišnici ali doma; na tiste, ki ste žrtve vojne in nasilja; na tiste, ki trpite lakoto in žejo; na tiste, ki živite na ulici, na tiste, ki ste prisiljeni biti vojaki ali bežite kot begunci, ločeni od staršev; na tiste, ki ne morete hoditi v šolo; na tiste, ki ste žrtve kriminalnih tolp, drog ali drugih oblik zasužnjevanja ter zlorab. Skratka, na vse otroke, ki so v današnjem času kruto oropani otroštva. Prisluhnite jim, ali bolje, prisluhnimo jim, saj nam v svojem trpljenju o resničnosti pripovedujejo z očmi, ki so jih oprale solze, in z vztrajno željo po dobrem, ki se rodi v srcu tistih, ki so prav zares videli, kako grdo je zlo.
Moji mali prijatelji, da bi prenovili sebe in svet, ni dovolj, da smo skupaj med seboj, ampak moramo biti združeni z Jezusom. Od njega dobimo veliko poguma: vedno je blizu, njegov Duh gre pred nami in nas spremlja na poteh sveta. Jezus nam pravi: "Glejte, vse delam novo" (Raz 21,5); te besede sem izbral za temo vašega prvega svetovnega dne. Te besede nas vabijo, da pri dojemanju novosti, ki jo v nas in okoli nas zbuja Duh, postanemo spretni kot otroci. Z Jezusom lahko sanjamo o novem človeštvu in se zavzemamo za družbo, ki bo bolj bratska in pozorna do našega skupnega doma, začenši s preprostimi stvarmi, kot so pozdravljanje drugih, prošnja za dovoljenje, opravičilo, zahvala. Svet se spreminja predvsem z majhnimi stvarmi, naj nam ne bo nerodno delati le majhne korake. Nasprotno, naša majhnost nas opominja, da smo krhki in da kot člani enega telesa drug drugega potrebujemo (prim. Rim 12,5; 1 Kor 12,26).
In še več. Dragi otroci, ne moremo biti srečni sami, saj veselje raste toliko, kolikor ga delimo: rodi se, ko smo hvaležni za prejete darove, ki jih nato delimo z drugimi. Kadar tisto, kar smo prejeli, obdržimo samo zase ali celo besno protestiramo, samo, da bi dobili to ali ono darilo, pravzaprav pozabljamo, da smo največji dar drug drugemu mi sami; mi smo 'Božji dar'. Drugi darovi so seveda potrebni, vendar le zato, da smo skupaj. Če jih ne uporabimo na ta način, bomo vedno nezadovoljni in nikoli nam ne bo dovolj.
Če ste skupaj, je vse drugače! Pomislite na svoje prijatelje: kako lepo je biti z njimi doma, v šoli, v župniji, v oratoriju, povsod; igrati se, peti, odkrivati nove stvari, se vsi skupaj zabavati, nikogar puščati ob strani. Prijateljstvo je lepo in raste le tako: z delitvijo in odpuščanjem, s potrpežljivostjo, pogumom, ustvarjalnostjo in domišljijo, brez strahu in predsodkov.
Zdaj pa vam želim zaupati pomembno skrivnost: če želite biti resnično srečni, morate moliti, veliko moliti, vsak dan, saj nas molitev neposredno povezuje z Bogom, napolnjuje naše srce z lučjo in toplino ter nam pomaga, da vse počnemo z zaupanjem in vedrino. Tudi Jezus je vedno molil k Očetu. In ali veste, kako ga je imenoval? V svojem jeziku ga je preprosto imenoval Abba, kar pomeni oče (prim. Mk 14,36). Tudi mi tako delajmo! Tako ga bomo vedno čutili blizu. Jezus sam nam je to obljubil, ko je rekel: "Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi" (Mt 18,20).
Dragi otroci, veste, da nas bo maja v Rimu veliko, z vsega sveta! Da bi se dobro pripravili na to, vam priporočam, da molite z besedami, ki nas jih je naučil Jezus: Oče naš. Vsako jutro in vsak večer jo molite, tudi v družini, s starši, brati, sestrami in starimi starši. Vendar ne kot obrazec, ne! Razmišljajmo o besedah, ki nas jih je učil Jezus. Jezus nas kliče in želi, da bi bili na ta svetovni dan skupaj z njim protagonisti, graditelji novega, bolj človeškega, pravičnega in miroljubnega sveta. On, ki se je daroval na križu, da bi nas vse zbral v ljubezni, ki je premagal smrt in nas spravil z Očetom, želi po nas nadaljevati svoje delo v Cerkvi. Razmislite o tem, še posebej tisti, ki se pripravljate na prvo obhajilo.
Preljubi, Bog, ki nas je vedno ljubil (prim. Jer 1,5), nas gleda s pogledom najbolj ljubečega očeta in najbolj nežne matere. Nikoli nas ne pozabi (prim. Iz 49,15), vsak dan nas spremlja in obnavlja s svojim Duhom.
Skupaj s presveto Marijo in svetim Jožefom molimo s temi besedami:
Pridi, Sveti Duh, pokaži
nam svojo lepoto,
ki se zrcali
v obrazih vseh otrok tega sveta.
Pridi Jezus,
da vse stvari narediš nove,
saj si pot, ki nas vodi k Očetu,
pridi in ostani z nami.
Amen.
FRANČIŠEK
Rim, Sveti Janez Lateranski, 2. marec 2024
