Posvečeno življenje gre preko procesa radikalne spremembe. Ta predenj postavlja številne izzive in ga vabi k nadaljevanju poti s potrpežljivostjo in razločevanjem. Ta ugotovitev je prišla na plan ob koncu 81. generalnega zasedanja Zveze višjih redovnih predstojnikov (Usg), ki je potekalo od 22. do 24. maja v Rimu in je bilo posvečeno vodenju v kontekstu posvečenega življenja petdeset let po drugem vatikanskem koncilu. Srečanja se je udeležilo okoli 120 predstojnikov, prisoten pa je bil tudi prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega delovanja kardinal João Braz de Aviz.

Iz povzetka del je razvidno, da se je na srečanju pokazalo prepričanje, da Sveti Duh danes v Cerkvi deluje »na poseben način«. Vodi jo »po novih poteh in morda jo bo pripeljal nazaj k bistvenemu«. Živimo v obdobju krize, a tudi v obdobju upanja, še lahko preberemo v povzetku. Zato je današnji čas zaznamovan »s kompleksnostjo in potrebo po razločevanju«. Višji redovni predstojniki pri tem opozarjajo, da danes živimo tudi krizo odnosov. Potreba po resničnem srečanju in občestvu prežema vsa življenjska področja. Če je posvečeno življenje »preroško znamenje«, sedaj torej kliče k bistvenemu v veri. To je Cerkev, ki bi bila »lažja, revnejša, svobodna, služabnica, zmožnejša živeti na geografskih in eksistencialnih periferijah«. Dokument se nadaljuje s trditvijo, da je posvečeno življenje »preroško znamenje«, če zna »izraziti smisel in srce človeškega, če zna izraziti modrost; če zna govoriti o človeku in človeku, če se pusti navdihovati Bogu in karizmi«.

Izzivi, s katerimi se bodo morali kmalu soočiti višji redovni predstojniki, so torej mnogovrstni. Med njimi je tudi odkrivanje trenutkov v procesu formacije, ko je potrebno mlade nagovoriti, naj se vključijo v medkulturne pastoralne in skupnostne dejavnosti. Posebna pozornost pa bo morala biti namenjena spletu. Kot navaja dokument, je virtualni svet sestavni del osebnega in družbenega življenja ter tudi današnjega življenjskega stila. Zato je dolžnost vseh, ki nosijo odgovornost za občestvo in vodenje, da se zanj zanimajo. Višji redovni predstojnik mora tako podpirati pozitivno miselnost glede digitalnega okolja, poznati mora njegove prednosti in tveganja v povezavi z odnosi. Zavedati se mora, da kandidati za posvečeno življenje s seboj prinesejo svet poznanstev, naklonjenosti in prijateljstev, ki so navzoči v omrežju. V teh odnosih jim mora pomagati razločevati. Kot še dodaja dokument, jih bo na ta način usmeril »k pastoralni in koristni uporabi omrežja in digitalnega okolja«. 

Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan