V sredo, 29. julija 2020, bo ob 10. uri, v Koritih (na kraju letalske nesreče – jasa med Bovcem in Golf igriščem Bovec) sv. maša ob 2. obletnici smrti Stjepana Kolića. Somaševanje bo vodil g. Milan Kšela, župnik v Brežicah. Za tiste, ki želijo peš, bo pod vodstvom odraslih skavtov organiziran pohod (okoli 15 minut hoje). Odhod je bo 9.30 s parkirišča vstopne postaje kaninske žičnice (Postaja A, Dvor 43, Bovec).
Dan prej, v torek, 28.julija 2020, ob 19. uri, bo na istem mestu potekal shod za družine in življenje. Nagovor bo imela ga. Mateja Kolić, žena + Stjepana. Zbiranje bo na parkirišču vstopne postaje kaninske žičnice (postaja A, Dvor 43, Bovec): odhod za tiste, ki želijo peš (okoli 20 min. hoje) bo ob 18.30.
Dodatne informacije dobite pri g. Bogdanu Vidmar na telefonski številki 051 323 165.
Stjepan Kolić, klicali so ga Štefko, je umrl 29. julija 2018 v letalski nesreči, kmalu po vzletu z bovškega letališča. Letalo (DR 400/180, reg. oznake D-EFTW), s katerim je za seboj vlekel jadralno letalo Pilatus B4, je začelo naenkrat izgubljati višino in strmoglavilo na gozdno jaso s prelepim pogledom na kaninsko pogorje in Rombon. Štefko Kolić je umrl star komaj 46 let in za seboj pustil ženo in šest otrok.
Rodil se je 9.7.1972 v Klanjcu – v Zagorju na Hrvaškem, kot prvi od treh otrok staršema Dragici roj. Cingulin in Stjepanu Koliću. Do njegovega 4. leta starosti so živeli na domačiji mame Dragice na Bratovskem vrhu blizu Klanjca in Bizeljskega, potem pa so se preselili v Slovenijo; v Župelevec, približno 10 km proč od prejšnjega doma. Tu je Štefko živel do poroke (18.7.1998), ko se je preselil v Brežice.
Z ženo Matejo sta se spoznala v cerkvenih krogih, po zaslugi sodelovanja med župnijo Brežice in župnijo Kapele, ki je bila takrat v upravi župnije Brežice. Štefko, ki je bil zvest ministrant in pomočnik kaplanom, je hodil k mladinskemu verouku iz Župelevca (Župnija Kapele) v sosednjo župnijo Brežice.
Iz zapisov prijateljev in znancem ob njegovi smrti izvemo, da je bil Štefko Kolić v prvi vrsti družinski človek; predan mož in dober oče sedmih otrok – z enim otrokom se je že srečal v večnosti. Po izobrazbi je bil teolog; a ni ostajal le pri »znanju in govorjenju o Bogu«, temveč se je učil z Bogom pogovarjati. Bil je mož molitve, dobrotljive in dejavne vere ter mnogoterih pobud. Svojo družino je vzdrževal s trdim delom v podjetju, ki ga je ustanovil leta 2003. Sprva je imel trgovino z radijsko vodenimi modeli letal in avtomobilov, temu je dodal še kombi za prevoze otrok s posebnimi potrebami.
Skrbel pa ni le za svojo družino, temveč se je razdajal tudi širši skupnosti. Bil je prijazen in vesel človek, ki je rad pomagal bližnjim. Z ženo Matejo sta vodila več zakonskih skupin in pričevala za družinsko življenje. Mlade pare sta vzgajala za kvalitetne medsebojne odnose. Redno sta se udeleževala seminarjev za zakonce v okviru Družina in življenje. Z ženo Matejo in otroki se je z avtodomom podajal na kolesarska romanja po slovenski Jakobovi poti in po drugih romarskih poteh.
Več kot 20 let je bil Štefko dejaven pripadnik civilne zaščite Občine Brežice. Sodeloval je pri usposabljanjih in v posredovanjih ob nesrečah. Med drugim je iz zraka posnel poplave v občini Brežice, sodeloval pri odstranjevanju žledu (februar, 2014) in v Sprejemnem centru za begunce v Brežicah (2015).
Bil je navdušen in strasten pilot; član Aerokluba Novo mesto in gonilna sila Aerokluba Posavje, v zadnjem letu pa je pomagal tudi pri opravljanju panoramskih poletov in aerovleke v Bovcu.
Zgovoren je napis na kamnu, ki ga je žena Mateja skupaj z otroci, v spomin na moža in očeta, položila na kraj nesreče: »O, Bog, naj se ne pritožujemo, ker smo izgubili Štefka, naj se ti raje zahvalimo, ker smo z njim živeli tako lepo in bogato življenje. Sprejmi ga v svoje veselje, v višine, ki jih je tako ljubil!« »Če kristjan ni vesel, je mrtev kristjan«, je pogosto rekel. Vedno je opozarjal na lepo in pozitivno plat dogodkov. Očitno to počne še naprej! Na kraju svoje smrti nas zbira da molimo za družine in se odločamo za življenje.
Bogdan Vidmar
