V Domu sv. Jožef v Celju  se je 14. 11. 2014  na strokovnem simpoziju z naslovom: »MOČ NEMOČI«, etika in duhovnost pri zdravljenju in spremljanju bolnikov ob koncu življenja zbralo več kot 150 udeležencev.

Nacionalna koordinatorica paliativne oskrbe mag. Mateja Lopuh, dr.med., je v uvodnem pozdravu izrazila željo, da bi nam pri delu v paliativnem pristopu bila dana moč, da bi prepoznali silno moč, ki je skrita v nemoči. Človek namreč nikoli ne izgubi duhovnih vrednot, lahko pa jih včasih ne prepozna.

Razmišljanjem prof. dr. Antona Stresa o temeljih človekovega dostojanstva, prof. dr. Jožeta Balažica o tem ali medicina sme vse kar zmore in doc. dr. Sebastjana Kristoviča o tem ali življenje kdaj izgubi svoj smisel je sledila okrogla miza, ki jo je vodila Metka Klevišar, dr. med. .

Upokojeni škof prof. dr. Anton Stres nas je povabil, da razmišljamo tudi o tem, da spoštovanje človekovega dostojanstva zahteva najprej spoštovanje dostojanstva v samem sebi. Človekove pravice izhajajo iz  ideje človekovega dostojanstva, ki ni stvar drugih ljudi, ampak tudi mene samega in ga moram ohranjati do konca življenja. Tudi onemogli, na koncu življenja, so nosilci absolutnega dostojanstva, spremljevalci pa jim moramo pomagati, da to zavest ohranijo.

Prof. dr. Jože Blažic nas je izzval z vprašanji o tem kaj medicina zmore in kaj sme. Pogovarjali smo se o načinih, s katerimi lahko pomagamo trpečemu bolniku in v sklopu teh o spoštovanju vnaprej izražene volje.

Doc. dr. Sebastjan Kristovič je svoje razmišljanje začel z vprašanjem, kaj je človek in pri odgovoru pomagal z mislijo F. M . Dostojevskega, da je človek skrivnost. V nadaljevanju je predstavil telesno, duševno in duhovno razsežnost človeka in poudaril potrebo po rehumanizaciji humanističnih znanosti.  V paliativnem pristopu se ne moremo učiti metod, paliativni pristop je odnos. 

Sklepna misel simpozija je povabilo dr.Stresa, naj delujemo tako, da bodo naša imena zapisana v knjigi življenja.  

Irena Švab Kavčič