Jožica Ličen, ki jo je Gospod poklical k sebi na tiho nedeljo, je pustila močne sledove v krščanski skupnosti v Sloveniji. Brez dvoma gre za sledove, ki nas bodo še dolgo učili dobrote, spoštovanja do ubogih in ljubezni do evangelija. Nekaj ljudi, ki so bili povezani z Jožico, smo prosili za njihove spomine: kako se bodo oni spominjali Jožice Ličen.

Škof Jurij Bizjak: Vrlo ženo, kdo jo najde! (Prg 31,10)

Naša sestra Jožica je dopolnila svoj seznam dobrih del in število svojih dni trpljenja in preizkušenj. Gospod se je v nedeljo, na tiho nedeljo, ozrl na svojo deklo in jo poklical na svojo gostijo, na Jagnjetovo gostijo. Kakor piše apostol Janez: 'Veselimo in radujmo se in dajmo mu čast, zakaj prišla je svatba Jagnjetova in njegove zaročenka se je pripravila in ji je bilo dano, da se je oblekla v svetlo čisto tančico. Tančica so namreč pravična dela svetnikov' (Raz 19,7-8).

Spominjali se je bomo, kakor piše apostol Pavel Timoteju: 'Kot tiste, ki jo priporočajo dobra dela, ki je vzgajala otroke, ki je bila gostoljubna, ki je svetim umivala noge, ki je stiskanim pomagala, ki se je zavzemala za vsako dobro delo' (1 Tim 5,10). Pogovor za revijo Ognjišče je sklenila z besedami, ki jih vsekakor lahko jemljemo tudi kot njeno geslo: 'Mislim, da ni človeka brez stisk. Milost je, če iz teh stisk potegneš nekaj pozitivnega in se iz njih nekaj naučiš. Če to zmoreš, potem lahko opaziš tudi stiske drugih!'