Pripadnik vojaškega vikariata smo se v četrtek, 30. 10. 2014, na ljubljanskih Žalah udeležili polaganja vencev pri vseh večjih spomenikih padlim prve in druge svetovne vojne, na kraju pri spomeniku padlim v boju proti agresorski jugoslovanski vojski leta 1991.
Vendar pa je bil gotovo vrhunec dogajanja takoj zatem sveta maša za vse padle,  vse žrtve vojn, posebej za tiste, ki so življenje izgubili v vojni za Slovenijo. Mašo je daroval škof Andrej Glavan. Somaševali so: policijski vikar, vojaški vikar ter vojaški kaplani.
V precej velikem številu so se maše udeležili tudi svojci padlih (med njimi najstarejša ga. Uršič, mama padlega Franca Uršiča). Ti so ob koncu maše povedali, da prav ta maša v spomin njihovih padlih spada med najlepše dogodke v letu. Udeleženci smo lahko po solzah na njihovih licih videli, da bolečina ob izgubi niti po poldrugem desetletju ne preneha kar tako ...
Vojaški vikar dr. Plut je ob koncu maše izrazil željo, da bi vsa veteranska združenja in društva zmogla toliko pietete in spoštovanja do padlih v vojni za Slovenijo, da bi se njihovi predstavniki neobremenjeno udeležili tega mašnega slavja ob prvem novembru. Morda bi s tem pomagali nekoliko prej osušiti solze z lic svojcev ...
Praznik spomina na pokojne je poseben čas tudi za pripadnike Slovenske vojske. Po vojašnicah se z duhovno kulturnimi programi spomnimo padlih v vojni za Slovenijo, pokojnih sodelavcev in s poklonom padlemu vojaku prav vsakega vojaka, ki je izgubil življenje, ko se je znašel sredi bojišča - sam s svojimi željami, hrepenenji in vrednotami.

Silvestra Sadar, pastoralna asistentka