Življenje je dar, ki ga prejmemo, ko ga dajemo

​​Ne zavrzi ​življenja! Tako nas vabi letos geslo v tednu za življenje. Kako potrebno je danes spet več govoriti o tem največjem, najlepšem in najdragocenejtem, a zato krhkem in ranljivem daru. Ker nam je življenje podarje​no, ​ga lahko zgolj sprejmemo in negujemo, ga občudujemo in varujemo, ne moremo pa z njim trgovati in nad njim gospodariti. To je osnovna zakonitost življenja. Vsak človek se te zakonitosti uči, ne gre drugače, ker je življenje skupno vsem ljudem. Se pa vse od začetka življenja v življenje zaletava smrt, ki ga hoče ustaviti, omrežiti ali vsaj za trenutek omamiti s prevaro, da življenje izvira iz človeka in ima zato človek pravico nad njim, lahko z njim razpolaga in nad njim gospodari. A samo za trenutek se lahko človek predaja tej omami. Življenje se namreč zaduši, če se ne pretaka, odmre, če se ustavi pri sebi. Življenje ne služi, če se ne daje. Samo če se daje, če se daruje, izroča svobodno – iz ljubezni, samo takrat živi. Življenje je enako ljubezen. Ne plehki egoizem in zagledanost vase, ampak ljubezen, ki je “dobrotljiva, ki ne zavida, se ne ponaša, se ne napihuje, ne sramoti, ne išče svojega, se ne pusti razdražiti, ne misli hudega, se ne veseli krivice, veseli pa se resnice, vse oprosti, vse veruje, vse upa, vse prenese.” Takšna ljubezen – življenje, nikoli ne mine. Temu smo priča vedno, ko se srečamo z resničnim življenjem – s srečo, zadovoljstvom, hvaležnostjo in izpolnitvijo, ki je niti smrt ne ustavi.

Kristjani imamo veliko in edinstveno nalogo v naši družbi, da pričujemo o veličini, lepoti in izvoru tega življenja. Po krstu smo v to naravno življenje sprejeli še Božje. Tega pa ne more ustaviti niti smrt in ne sovraštvo, kaj šele hudobija in nevednost človeške zaslepljenosti. To življenje prepoznava Božjega otroka in Božji dar v vsakem živem bitju, v vsakem človeku, zato lahko iz nasprotnikov dela sopotnike, iz tujcev brate in sestre, iz sporov in bojev polja rasti novega življenja. Vstopimo pogumno v življenje z Življenjem. “Jaz sem z vami vse dni do dopolnitve sveta!”

Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž,
celjski škof