Po končanem zasedanju škofovske sinode v Rimu je škof Maksimilijan za Radio Ognjišče strnil nekaj vtisov in vsebinskih poudarkov zaključnega dokumenta.

Vir novice: Škofija Celje

Ne gre za nove strukture, ampak za evangeljski način

»Zelo sem vesel te enkratne priložnosti, da sem bil lahko del tega procesa, ki se je v tem zadnjem mesecu intenzivno dogajal, ko smo bili skupaj skoraj 300 škofov in okoli 100 redovnikov in laikov z vsega sveta v sklepnem dogodku tega triletnega dogajanja, ko nas je papež Frančišek leta 2021 pozval, naj pogumno stopimo na pot in slišimo, kaj Duh danes govori Cerkvi za novo vizijo.

Utrdili smo se v novem pogledu Cerkve za prihodnost, v želji, da bi bili res Cerkev, ki vključuje, ki je na poti, ki sliši, ki zna prisluhniti. K temu nas je močno nagovarjal papež pri zaključni sveti maši ob razlagi nedeljskega evangelija o slepem Bartimaju, ki je pogumno vstal, odložil, kar ga je oviralo in v veri šel na pot za Njim.

Tako upam za našo Cerkev, da se bomo lahko še bolj močno začutili kot družina in si počasi prisvajali to novo miselnost občestvenosti in sinodalnosti. Zato se je papež odločil, da ne bo pisal še dodatne apostolske posinodalne spodbude, ampak naj bodo ti rezultati, vsa naša spoznanja, ki smo jih na koncu združili v en dokument, predmet premišljevanja in spodbud za naše nadaljnje delo.

Cerkev se želi s tem posebnim procesom približati vernikom, stopiti med ljudi, postati Cerkev, kakor jo je opisal papež – Cerkev, ki hodi sredi med ljudmi, za ljudmi in pred ljudmi. Ne postavljamo ničesar novega, ne novih definicij in struktur.  Želimo pa prenoviti že obstoječe strukture in način Cerkve ter delati na način, ki ga prepoznavamo v Jezusovem evangeliju, ki je šel na pot, povabil učence k sebi, da so skupaj kot občestvo oznanjali Očetovo sporočilo svetu.

V zaključnem dokumentu sinode Duh danes govori Cerkvi

Papež nas je malo presenetil, ko je v soboto zvečer po našem glasovanju o posameznih členih tega dokumenta povedal, da ga sprejema in da ga takoj namenja Božjemu ljudstvu, da takoj pride med ljudi in da ga Cerkev počasi sprejme kot pogled v bistvene vidike, kako biti Cerkev in kaj je poslanstvo Cerkve v tem času, v katerem živimo.

Dokument nas okrepljeno vabi na sinodalno pot, skupno pot, občestveno pot, da bi res lahko zaživeli drug z drugim, drug ob drugem, da bi se zavedali, kdo nas kliče in predvsem, zakaj nas kliče. Da bi bili Cerkev v poslanstvu.

Dokument, ki ima toliko različnih delov, nam postavlja ogledalo in spodbudo. Prvi korak, pred katerim smo zdaj vsi, je, da bi poskušali to vizijo, ki je sad vesoljne Cerkve, vzeti za svojo in slišati, da v tem dokumentu Duh danes govori naši Cerkvi.

O formaciji bogoslovcev in laikov

Formacija je zdaj ena izmed glavnih nalog Cerkve. Pomeni najprej opolnomočiti in usposobiti člane, da bi se zavedali poslanstva in se v njem okrepili. Papež je izbral 10 strokovnih skupin, ki se s posebno pomembnimi temami še nadalje ukvarjajo vse do junija 2025. Ena od teh skupin se ukvarja s formacijo bogoslovcev in formacijo laikov.

Glede formacije bogoslovcev je v dokumentu poudarjeno, da se morajo na svoje poslanstvo pripravljati v Cerkvi, kar pomeni vključiti čim širši vidik izkušnje življenja vernikov v Cerkvi tudi v formacijo. To nenazadnje pomeni, da so v del formacije vključeni tudi župnijska občestva, ženske, redovniki, specialisti na določenih področjih, karitativne ustanove. Da se že mlad človek formira v konkretnih izkušnjah življenja Cerkve in vere, pa tudi v izzivih, ki jih trenutni čas postavlja pred nas.

Glede formacije laikov pa smo v to sklepno spodbudo vključili tudi nekaj izkušenj iz Cerkve v Sloveniji, kjer smo močno poudarili formacijo voditeljev krščanskih občestev, da bi se vsi, tudi laiki, zavedali posebnega poslanstva, ki ga pri krstu vsi prejmemo.

Vloga škofa v sinodalni Cerkvi

Škof mora biti del procesa poslušanja, sodelovanja, razločevanja in odločanja. V Cerkvi že sedaj obstajajo strukture, ki jih je predvidel že 2. vatikanski koncil, kjer se služba odločanja upravlja sinodalno (župnijski pastoralni sveti, ekonomski sveti itd.). V teh gremijih bi se skupaj v občestvu s škofi moralo konkretno izpeljevati postopke vzajemne odgovornosti. Vemo, da ima na koncu odgovornost odločitve škof, vendar škof v občestvu. 

O vlogi žensk

Ženske marsikje spadajo v tisto skupino ljudi, ki so bile kdaj premalo slišane s svojim poslanstvom, ki so imele premajhno pozornost in vlogo v celotnem procesa življenja Cerkve. Vemo pa, da si življenja Cerkve brez žensk ne moremo predstavljati. Nenazadnje je v dokumentu tudi poudarjeno to, kar je izrekel že 2. vatikanski koncil: da se temeljna formacija za občestvenost, vero in skupno hojo, dogaja v družini, kjer imajo očetje in matere skupaj ključno pomembno vlogo.

Ženske so sestavni del vseh svetov v župniji in škofiji. Močneje je bilo poudarjeno, da je treba zavestno dajati prostor in prisluhniti tudi ženskam. Ena od skupin se konkretno ukvarja z vprašanji služb v Cerkvi, ki so vezane na posvečenje. Proučuje se teme tudi iz zgodovine Cerkve, z vidika zakramentalne službe in službe oblasti. Ti dve sta povezani, ni pa na vseh področjih odločanja potrebna tudi zakramentalna služba. V to smer se bo razmišljalo naprej. Papež Frančišek je v sklepnem govoru opogumil delo te komisije ter želel celotno Cerkev pritegniti k temu razmisleku in potem tudi k odločitvam. Ne gre za prelaganje odločitev, ampak moramo odločitve sprejeti, ko bo nek proces razločevanja dozorel.

Pričevanje Cerkve v sodobnem svetu

Kot je nekoč izrekel sv. Frančišek, pričujemo, če je potrebno tudi z besedo, predvsem pa z zgledom, z našimi dejanji. Najprej, da vseh nas 365, ki smo doživeli ta bogat čas tega procesa sinodalosti, postanemo priče rodovitnosti sinodalnega občestvenega načina življenja Cerkve. Gre za proces in pot, na katero je potrebno stopiti in jo skupaj hoditi. Samo tako se oblikuje konkretno življenje. In samo takšno konkretno življenje, ki je svetlo, ki ima vizijo, ki je transparentno, danes prepriča.

Najprej je naše goreče prepričanje, veselje in hvaležnost nad tem, kar smo in nad tem, da nam Beseda življenja in zakramenti, iz katerih živimo, pomagajo živeti novo življenje.

Pomemben je tudi poziv k večji transparentnosti, preglednosti in odgovornosti. Transparentnost je sestavni del sinodalnega sloga. Da znamo povedati, kaj delamo, to tudi oceniti, ovrednotiti, napake tudi popraviti in iti naprej. To od nas Božje ljudstvo pričakuje in ima pravico do preglednosti, tako s strani vodstva, kot tudi preglednosti v naših občestvih. Da delujemo čim bolj kot družina. S tem bomo lahko najbolj prepričljivo pričevali in oznanjali tudi danes.«

Pogovoru lahko prisluhnete v arhivu Radia Ognjišče.