Združenje ESCT / ET (Evropsko združenje za katoliško teologijo), ki deluje že od leta 1992, je v letu 2023 (30.8. – 2.9.2023) v mestu Pécs na Madžarskem, organiziralo 14. mednarodni kongres z naslovom EUROPE: Spiritual Resources for the Future (Evropa: Duhovni izvori za prihodnost).
Kongresa se je letos udeležilo okoli 200 udeležencev iz 25-ih držav. Iz slovenske sekcije ESCT/ET smo se kongresa udeležili: škof Andrej Saje, predsednik SŠK, dr. Mateja Pevec Rozman (predsednica slovenske sekcije ESCT/ET), dr. Roman Globokar (tajnik sekcije), Avguštin Lah (podpredsednik sekcije) in dr. Urška Jeglič.
Na kongresu so s svojim prispevkom sodelovali dr. Andrej Saje (plenarno predavanje), dr. Urška Jeglič in dr. Mateja Pevec Rozman.
Evangelij kot vir navdiha za krepitev duhovnih temeljev Evrope
Andrej Saje se je v uvodnem predavanju osredotočil na vrednote združene Evrope in njene perspektive za bodočnost, kjer ima krščanstvo posebno mesto. Evropo povezuje skupna zaveza zagotavljanja miru in sprave med narodi ter gospodarskega sodelovanja. Čas globalizacije in novi družbeni pojavi, kot so vojne, revščina, migracije ter nova bioetična vprašanja, zahtevajo premislek o skupnih vrednotah ter načrtovanju prihodnosti. Družbene strukture ob reševanju konfliktov poudarjajo vrednoto strpnosti. Papež Frančišek gre korak dalje in poudarja pomen bratstva, kjer drugega ne le toleriramo, temveč ga sprejmemo kot brata ali sestro. Evangelij nam pri tem daje oporo, da lahko živimo paradoks vere in z apostolom Pavlom »upamo proti upanju« (2 Kor 12,10). Odgovor za prihodnost je odgovorno in ozaveščeno sedanje življenje ob spoštovanju sleherne človeške osebe in njenega dostojanstva. Pri tem so pomembne vrednote potrpežljivost, pogum in zaupanje, da nam bo Gospod po Svetem Duhu dal vso potrebno moč.
Krščanska meditacija kot protiutež religijskemu sinkretizmu
Urška Jeglič je v prispevku Christian meditation as a counterweight to religious syncretism opozorila na sodobno problematiko verskega sinkretizma znotraj krščanske cerkve. Opozorila je na nevarnosti mešanja različnih verskih praks. Po raziskavah sodeč se tudi kristjani poslužujejo praks drugih religij, še posebej vzhodnih oblik meditacije, joge in taoističnih praks, z željo, da bi dosegli boljšo telesno počutje. Cerkev danes je poklicana, da ponudi alternativne duhovne prakse, ki bodo nagovorile sodobnega kristjana in pri tem upoštevale, da je človek tako duhovno kot tudi duševno in telesno bitje. Dober primer tega je kontemplativna molitev, preko katere se molivec umiri in »spočije« pri/v Bogu.
Razmislek o racionalnih in duhovnih temeljih Evrope
Mateja Pevec Rozman je v svojem predavanju z naslovom Reflection upon the Rational and Spiritual foundations of Europe spregovorila o vprašanju evropske identitete s posebnim poudarkom na identiteti »evropskega človeka«, ki so ga zaznamovali judovsko-krščanska tradicija, antična grška in rimsko helenistična filozofija ter rimski pravni red. Pokazala je, da so racionalni in duhovni temelji, ki so stari več kot 2000 let, vplivali na oblikovanje identitete evropskega človeka in Evrope (zahodne civilizacije), prav tako pa je opozorila na izzive in težave sodobnega časa, kjer se nekoč jasna identiteta danes vse bolj izgublja ali vsaj postavlja pod vprašaj.
Celoten program najdete tukaj.
dr. Urška Jeglič
