Vodne ujme so v preteklih dneh povzročile izjemno škodo. Prizadete so mnoge družine in posamezniki. Pokrajina je spremenila svoj videz in bo odslej drugačna. Narava je pokazala veliko moč in nas opozorila, da človek ni vsemogočen in ima svoje meje. Stiske ljudi so neizmerne, mnogi so izgubili vse svoje premoženje.

Po nesreči, ki nas je zadela, odmeva Kristusovo vprašanje, ki ga je zastavil, ko se je podrl stolp v Siloi;  ljudje se vedno sprašujemo, če smo storili kaj narobe, ko nas zadane huda nesreča. Vendar obtoževanje sebe in drugih ni prava pot, prava pot je vselej spreobrnjenje, kakor nas v omenjenem odlomku  uči Gospod Jezus. (Lk 13,4)

Tudi mi torej prepoznajmo v tej nesreči spodbudo k spreobrnjenju, vabilo k molitvi  drug za drugega in poziv h konkretni solidarnosti.

Hvala vsem vam, sodelavkam in sodelavcem Karitas, ki te dni vlagate ves svoj čas in vse svoje moči v odpravljanje škode in v pomoč prizadetim. Za nesebično pomoč smo hvaležni civilni zaščiti, gasilcem, zdravnikom in reševalcem, državnim ustanovam in mnogim posameznikom, ki so na izvirne načine hitro našli učinkovite oblike pomoči.

Ko se odpravimo na teren pomagat in ko opazujemo uničenje, ki so ga povzročila neurja, se nam lahko zazdi, da je naše delo le kaplja v morje. Ko gledamo solze, ki polzijo po licu mlade mame in očeta, ki sta izgubila dom za svojo družino, se nam milo stori in srce za trenutek upade. Ko gledamo gospodarsko škodo ter neštete spremenjene usode ljudi, se nam zdi, da je škoda prevelika, da bi jo lahko popravili.

Takrat se spomnimo, posebej vi, dragi sodelavci Karitas, da Gospod obljublja svoje plačilo celo tistemu, ki dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih. (Mt 10,42) To je obljuba vašemu delu!

Zavedajmo se, da Gospod blagoslavlja naše napore in naše delo: vsak paket pomoči, ki ga damo iz rok; vsako lopato, ki jo zasadimo v nanošen prod; vsak zamah z metlo, ko se trudimo odstranjevati blato z naših dvorišč.

Vse to je kakor pet hlebov in ribi, ki jih učenci prinesejo pred Gospoda, da jih blagoslovi in iz njih naredi nekaj velikega. Iz nečesa neznatnega nasiti celo množico! (Mt 14, 16-18)

Tudi mi prinašamo v teh dneh, kakor učenci v evangeliju, svojih pet hlebov in dve ribi v obliki materialnih darov in prostovoljnega dela. Slovenci, naši sosedje in drugi dobri ljudje dajemo skupaj, kar imamo, ter prinašamo pred Gospoda, da bi on to blagoslovil in spremenil v nekaj lepšega in boljšega.

Naj nas te misli in Božje obljube opogumljajo, ko te dni garamo za obnovo naših krajev in domovine.