Skupna izjava, ki so jo podpisali papež Frančišek, patriarh Bartolomej I. in nadškof Hieronim II.
Mi, papež Frančišek, ekumenski patriarh Bartolomej in nadškof Aten ter vse Grčije Hieronim, smo se srečali na grškem otoku Lezbos, da bi izrazili našo globoko zaskrbljenost glede tragičnega stanja številnih beguncev, migrantov ter posameznikov med iskanjem azila, ki so prispeli v Evropo, bežeč stran s področij spopadov in v mnogih primerih od vsakodnevnih groženj za njihovo preživetje. Svetovno mnenje ne more prezreti ogromne humanitarne krize, ki se je začela zaradi širitve nasilja in oboroženih sporov, zaradi preganjanja in preseljevanja verskih ter etničnih manjšin, in prisilnega izseljevanja iz njih lastnih domov, kršenja človeškega dostojanstva, temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Tragedija priseljevanja in prisilnega izseljevanja je doletela na milijone oseb in je zato v osnovi kriza človeštva, ki zahteva odgovor solidarnosti, sočutja, velikodušnosti ter dejanske zavzetosti. Iz Lezbosa pozivamo mednarodno skupnost, da na to pogumno odgovori ter se na ta način sooči s to ogromno humanitarno krizo in tudi z vzroki zanjo preko diplomatskih, političnih in karitativnih pobud ter preko skupnih prizadevanj tako Bližnjega Vzhoda kakor Evrope.
Kot voditelji zaupanih nam Cerkva, smo združeni v želji po miru ter v spodbudi, uveljaviti rešitev sporov preko dialoga in sprave. Medtem ko priznavamo do sedaj vložene napore za pomoč beguncem, migrantom in tistim, ki prosijo za azil, pozivamo vse politike, ki imajo odgovornost, naj z vsemi sredstvi zagotovijo posameznikom in skupnostim, pri tem mišljeni tudi kristjani, da bodo lahko ostali v svojih domovih in jim bo tako zagotovljena temeljna pravica do življenja v miru in varnosti. Zato pa je nujno potrebno čim širše mednarodno soglasje ter program pravne pomoči za uveljavitev te pravice, za ubranitev temeljnih človekovih pravic med tem stanjem, ki je postalo nevzdržno, za zaščito manjšin, za boj proti ilegalnim prehodom in tihotapstvu z ljudmi, za odpravo nevarnih migrantskih smeri, ki gredo preko Egejskega morja ter vsega Sredozemlja in za vzpostavitev zanesljivih postopkov ponovnega vključevanja. Na ta način bomo sposobni pomagati tem državam in bomo neposredno angažirani pri soočanju s potrebami tolikih naših trpečih bratov in sester. Našo solidarnost še posebej izražamo do grškega ljudstva, ki je navkljub svojim ekonomskim težavam, velikodušno odgovorilo na to krizo.
Skupaj prosimo za konec vojne in nasilja na Bližjem Vzhodu, za pravičen in dolgotrajen mir ter za dostojanstveno vrnitev tistih, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. Verske skupnosti pa prosimo, naj povečajo prizadevanja za sprejem, pomoč in varstvo beguncev katere koli vere, da bo tako z njihovimi pobudami koordinirana pomoč verskih in civilnih organizacij. Vse države pozivamo naj, dokler traja ta negotovost, omogočijo začasen azil in podelijo status begunca vsem, ki to res so, ter da povečajo napore pri njih pomoči in da si prizadevajo skupaj z moškimi in ženskami dobre volje za hiter konec potekajočih spopadov.
Evropa se je znašla pred doslej največjo humanitarno krizo po drugi svetovni vojni. Da bi se soočili s tem težkim izzivom, pozivamo vse Kristusove učence, naj se spomnijo Gospodovih besed, po katerih bomo nekega dne sojeni: »Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni… Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,35-36.40).
Z naše strani pa, v pokorščini volji našega Gospoda Jezusa Kristusa, smo se odločno in trdno odločili povečati napore pri pospeševanju polne enosti vseh kristjanov. S prepričanjem ponovno potrjujemo, da (za kristjane) »sprava pomeni pospeševanje družbene pravičnosti znotraj nekega ljudstva, kakor tudi med vsemi ljudstvi… Skupaj želimo prispevati k temu, da bo omogočen človeški in dostojanstven sprejem tako ženskim in moškim migrantom, beguncem in tistim, ki prosijo v Evropi za azil« (Ekumenska listina 2001). S tem ko branimo temeljne človekove pravice beguncev, tistih, ki prosijo za azil, migrantov ter številnih oseb, ki živijo na robu naših družb, nameravamo namreč izpolniti poslanstvo služenja naših Cerkva v svetu.
Naša današnja spodbuda želi prispevati k širjenju poguma in upanja v vseh tistih, ki iščejo zatočišče in tudi v vseh tistih, ki jih sprejmejo in jim pomagajo. Mednarodno skupnost pozivamo, naj ji bo zaščita človeških življenj prioriteta in naj tudi na vseh nivojih podpre vključujoče politike za vse verske skupnosti. Grozno stanje vseh, ki jih je prizadela aktualna humanitarna kriza, pri tem so mišljeni tudi naši bratje in sestre kristjani, vpije po naši vztrajni molitvi.
Lezbos, 16. april 2016
Hieronim II., Frančišek, Bartolomej I.
