Občina Škocjan je leto 2019 razglasila za Knobleharjevo leto, saj letos praznujemo 200. obletnico rojstva znamenitega slovenskega misijonarja in raziskovalca dr. Ignacija Knobleharja.
Častno pokroviteljstvo nad osrednjo prireditvijo Knobleharjevo akademijo, ki bo potekala na predvečer Knobleharjevega rojstva, 5. julija 2019, je prevzel predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. V petek, 25. januarja 2019, ob 10. uri, bo prva prireditev iz niza dogodkov Knobleharjevega leta 2019: slavnostni prevzem priložnostne znamke ob 200. obletnici rojstva dr. Ignacija Knobleharja. Udeležbo na dogodku je poleg glavnih akterjev potrdil tudi novomeški škof msgr. Andrej Glavan.
Koledar prireditev in dogodkov Knobleharjevega leta 2019
Dogodke in aktivnosti, ki se bodo odvijale z namenom obeležitve Knobleharjevega leta 2019, lahko spremljate tudi na spletni strani:http://www.obcina-skocjan.si/obcina-skocjan/knobleharjevo-leto-2019
Dr. Ignacij Knoblehar
Ignacij Knoblehar se je rodil 6. julija 1819 v Škocjanu. Od svojega dolenjskega rojaka misijonarja Barage se je navdušil za misijone.
Ko je v Ljubljani končal dveletni študij modroslovja, je jeseni 1839 zaprosil za sprejem v ljubljansko bogoslovje. Leta 1841 je odšel v Rim, da se pripravi za misijonski poklic. Šele po dveh letih čakanja je bil sprejet v misijonski zavodPropaganda fide. Tam se je poleg teologije učil še naravoslovja, računstva in merjenja, zvezdoslovja, risanja in zdravilstva. 9. marca 1845 je bil posvečen v duhovnika. Za misijonsko področje so mu določili novoustanovljeni srednjeafriški misijon v Vzhodnem Sudanu. Na svoje misijonsko poslansivo se je Knoblehar osem mesecev pripravljal v Libanonu, nato je odpotoval v Egipt.
Knoblehar je med letoma 1848 in 1857 deloval predvsem na območju Belega Nila v južnem Sudanu. Zaradi dejavnega raziskovanja in poslanstva si je Knoblehar v tem času pridobil podporo in velik vpliv v samem Vatikanu pri papežu Piju IX. in pri cesarju Francu Jožefu I. na Dunaju.
S pomočjo Dunajskega geografskega društva (Geographische Gesellschaft Wien), katerega častni član je postal leta 1857, je naredil več prvenstvenih odprav po Nilu. Leta 1857 se je zaradi slabih razmer v misijonu vrnil po pomoč v Evropo, kjer pa je zaradi izčrpanosti umrl
(13. aprila 1858 v Neapelju v Italiji).
Njegovo učenost so občudovali mnogi raziskovalci, ki so se srečali z njim. Zelo dobro je poznal naravno okolje Belega Nila in njegovo hidrografsko zbirko je visoko cenil francoski inženir Ferdinand Lesseps, kasnejši graditelj Sueškega prekopa; nemški naravoslovec Alfred Brehm je posebej poudarjal, da ima Knoblehar izvrstne znanstvene zapiske; ameriški popotnik in pisatelj Bayard Taylor pa je leta 1854 v New Yorku predaval o Knobleharjevih raziskavah Belega Nila.
Med svojim bivanjem v Sudanu je Knoblehar opravil šest potovanj po Nilu. Vse, kar je videl, slišal in doživel, je skrbno zapisoval. Sistematično je beležil tudi podatke o meteoroloških razmerah in o vodostaju Belega Nila. Bil je prvi beli človek, ki je prišel skoraj do tretje stopinje severne širine (maja 1854). Dolga leta je ostal Knoblehar edini, ki mu je uspelo priti tako daleč na jug Sudana. Nameraval je napisati daljše delo o Sudanu, a mu je to preprečila prezgodnja smrt. Njegovo rokopisno gradivo je deloma na Dunaju, deloma v Rimu.
Med svojim delovanjem v misijonih je napisal številne zapiske o etnografskih značilnostih dežele, ki jih je objavljal v slovenskih časopisih, saj je bil ves čas v stiku z domovino. Izdal je tudi knjigo Potovanje po Beli reki. Zbiral je tudi etnološke predmete, ki jih je pridobil med različnimi nilotskimi ljudstvi v južnem Sudanu (Bari, Šiluk, Cir). Njegova raznolika in vsebinsko zelo bogata zbirka predmetov je danes shranjena v Slovenskemu etnografskem muzeju v Ljubljani. Zbirka šteje 230 predmetov, 65 predmetov pa hrani etnografski muzej na Dunaju (Weltmuseum Wien). Knobleharjeva afriška zbirka sodi med najstarejše evropske etnografske zbirke predmetov iz južnega Sudana.
