Slovesnost ob 100-letnici romarske cerkve na Zaplazu bo v soboto, 7. oktobra 2017, ob 10.00 na Zaplazu.

Somaševanje škofov in duhovnikov bo vodil apostolski nuncij v RS msgr. Juliusz Janusz. Ob tej priložnosti bo prof. dr. Stane Granda prejel Odličje sv. Cirila in Metoda, ki je najvišje odlikovanje Slovenske škofovske konference. Ob začetku sv. maše bo gospod nuncij blagoslovil tudi novo barvno okno, ki bo pripravljeno za pročelje cerkve-jubilantke. Ob koncu pa bomo prejeli poseben papeški blagoslov, povezan s popolnim odpustkom.

Kot priprava na praznovanje bosta v predhodnih dneh potekala še dva dogodka:

V četrtek, 5. oktobra, po večerni maši ob 18.00 bo krajše predavanje nagrajenca prof. Staneta Grande o Zaplazu. Po predavanju bo koncert Kvarteta Strmole iz Trebnjega (pevci zasedb Kvarteta As in Ingenium Ensembla).

V petek, 6. oktobra, bo kot duhovna priprava ob 18.00 potekala sv. maša in pobožnost prvih petkov.

OSREDNJE ŠKOFIJSKO ROMARSKO SVETIŠČE

ZAPLAZ
Marijina cerkev na Zaplazu je ena najbolj znanih, priljubljenih in obiskanih božjih poti v osrčju škofije in Dolenjske. Za škofijsko romarsko središče je bila izbrana, ker je od vseh svetišč v škofiji najbolj prostorna Marijina cerkev, ki sprejme do tisoč ljudi. Ob njej pa je tudi dovolj prostora za parkiranje in večje slovesnosti.

Izročilo
Po ljudskem izročilu je na Zaplaški hrib hodil pobožen mož sekat kolje za svoj vinograd. Nekega dne je v grmovju našel majhen kip Matere Božje z detetom Jezusom. Odnesel ga je domov in ga shranil v skrinji. Drugi dan je med delom na hribu zopet našel enako podobo. Tudi to je doma shranil v skrinjo. Tretji dan se je ponovilo, našel je še en kip. Vesel, da ima tri lepe podobe Matere Božje, gre domov, da bo tretjo primerjal s prvima dvema. Toda v skrinji ju ni našel, četudi je vse prevrnil. Tudi domači niso nič vedeli o tem. Zato je kip zaznamoval s posebnim znamenjem in ga spet shranil v skrinjo. Ko je šel naslednjič sekat na grič, je na istem kraju kakor prejšnje dni spet našel Marijin kip. Ko pa je opazil na kipu narejeno znamenje, je spoznal, da gre za podobo, ki jo je že trikrat shranil v skrinji. Obšel ga je strah. Zavedel se je, da gre za nekaj nenavadnega. Podobo je postavil na vzvišen kraj in naredil nad njo streho iz vej. Sem je odslej večkrat prihajal in molil pred kipom. Ko mu je žena na porodu na smrt zbolela, se je zaobljubil, da bo romal k tej Materi Božji, in žena je nemudoma ozdravela.

Zgodovina
Na podlagi zgodbe o čudodelnem kipu so leta 1800 na Zaplazu sezidali prvo kapelico in začela so se romanja. O romanjih in uslišanjih na Zaplazu pričajo spominske knjige, ki segajo nazaj do leta 1882. Oblasti so dogajanju nasprotovale in večkrat ukazale rušitev cerkve. Tudi cerkvena oblast je bila zadržana. Leta 1845 je na Čatežu birmoval in cerkev posvetil škof Anton Alojzij Wolf. Ugotovil je, da se na Zaplazu ne dogaja nič nespodobnega in da ljudje ne uganjajo praznoverja, prepričal se je o globoki veri in pristni pobožnosti župljanov. Dovolil je zidati novo cerkev namesto majhne kapele. Pozidana je bila leta 1848, a so jo že leta 1866 povečali. Sedanjo cerkev je začel zidati župnik Hinko Povše z željo, da bi bila cerkev dostojna za nebeško Kraljico, ki deli toliko dobrot in milosti na tem svetem kraju. Zidanje je ovirala I. svetovna vojna. Ko cerkev še ni bila povsem dokončana, jo je 14. oktobra 1917 posvetil dr. Anton Bonaventura Jeglič. Povsem dograjena je bila leta 1926. Med II. svetovno vojno sta hrib in cerkev doživela kar 27 različnih vojaških spopadov. Leta 1943 je bila cerkev močno poškodovana.

Škofijsko romarsko središče
Z izbiro Marijine cerkve na Zaplazu za osrednje romarsko središče novomeške škofije je cerkev dobila nov poseben pomen. V letu 2007 je potekala glavna obnova. 4. maja 2008 je bila slovesna razglasitev za škofijsko romarsko svetišče. Po beatifikaciji pa je dobila še novo dragocenost, saj od 28. maja 2011 v desnem stranskem oltarju počivajo relikvije bl. Alojzija Grozdeta. Nov oltar z ozadjem je oblikoval p. Marko Ivan Rupnik. Mozaik predstavlja poveličanega bl. Alojzija, ki stoji v nebesih ob Kristusu in sv. Janezu Krstniku. Na levi strani je Božja Mati Marija, za njo pa skrivnostna žena, ki predstavlja vse žene, ki so Lojzetu v njegovi revščini in zapuščenosti pomagale. Milostni kip Zaplaške Marije stoji nasproti Grozdetovemu oltarju v levi stranski kapeli.

Na Zaplazu so redne sv. maše v zimskem času: v četrtek ob 17.00, v soboto ob 10.00, v nedeljo ob 15.00. V poletnem času: v četrtek ob 19.00, v soboto ob 10.00, v nedeljo ob 10.00 in ob 16.00. Po dogovoru so za romarske skupine možne maše tudi v drugačnem urniku. Rektor cerkve je Marko Japelj, župnik na Čatežu.

»Na Zaplazu kraljuješ,
naš lepi sladki up, nešteto izpolnila
zemljanom si obljub.
Potrti se od bojev
v tvoj hram zatekamo,
pomirjeni ti hvalo
in čast izrekamo.
Naj mir in srečo najde
pri Tebi vsak trpin,
Marija čudodelna
vrh zaplaških višin.«

DRUGA ROMARSKA SVETIŠČA

Lurd pri Šentjerneju – kapela Lurške Matere Božje v kraju Rakovnik

Žeželj – cerkev Matere Božje (Ime Marijino) – osrednja božja pot Bele krajine (Župnija Vinica)

Tri fare – tri cerkve: Lurške Device Marije, Žalostne Matere Božje, Glejte človek (Župnija Metlika)

Trška Gora – cerkev Marijinega rojstva (Župnija Št. Peter – Otočec)

Žalostna Gora – cerkev Žalostne Matere Božje (Župnija Mokronog)

Krka –  župnijska cerkev sv. Kozma in Damijana na Krki

Slinovce – cerkev Matere dobrega sveta (Župnija Kostanjevica na Krki)

Stopno – cerkev Rožnovenske Matere Božje (Župnija Škocjan pri Novem mestu)