Papež Frančišek je katehezo med sredino splošno avdienco namenil svojemu romanju v Sveto deželo, ki je bilo – kot je dejal – »velik dar za Cerkev«, za katerega je Bogu hvaležen. »Vodil me je v to blagoslovljeno deželo, ki je videla zgodovinsko navzočnost Jezusa in kjer so se zgodili temeljni dogodki za judovstvo, krščanstvo in islam,« je zatrdil in se zahvalil patriarhu Fouadu Twalu, škofom različnih obredov, duhovnikom, frančiškanom kustodije Svete dežele. Hvaležnost je izrazil tudi jordanskim, izraelskim in palestinskim oblastem ter vsem, ki so sodelovali pri izvedbi obiska.

Papež o srečanju na Božjem grobu: »Doživeli smo vso bridkost in trpljenje razdelitev«

Osnovni cilj Frančiškovega romanja v Sveto deželo, potekalo je od 24. do 26. maja, je bila 50. obletnica zgodovinskega srečanja med papežem Pavlom VI. in patriarhom Atenagorom. Bilo je to prvič, da je Petrov naslednik obiskal Sveto deželo, je pojasnjeval Frančišek. Pavel VI. je tako med drugim vatikanskim koncilom začel papeška potovanja zunaj italijanskega ozemlja. Tista preroška gesta rimskega škofa in carigrajskega patriarha je postavila temeljni kamen na težavno, a obetajočo pot edinosti vseh kristjanov, na kateri so od takrat bili storjeni pomembni koraki. Kot je zatrdil Frančišek, je zato njegovo srečanje z Bartolomejem, »ljubljenim bratom v Kristusu«, bilo vrh obiska Svete dežele. V spomin je priklical njuno skupno molitev na Jezusovem grobu, navzoči pa so bili tudi jeruzalemski grško pravoslavni patriarh Theopholis III. in apostolski armenski patriarh Nourhan, nadškofi in škofi različnih Cerkva in skupnosti, civilne oblasti in številni verniki. »Na tistem kraju, kjer je odmevalo oznanilo vstajenja, smo doživeli vso bridkost in trpljenje razdelitev, ki še vedno obstajajo med Kristusovimi učenci,« je dejal papež. »Predvsem pa smo med bogoslužjem, napolnjenim z vzajemnim bratstvom, spoštovanjem in naklonjenostjo, slišali močan glas Vstalega dobrega pastirja, ki želi iz vseh svojih ovac narediti eno samo čredo; slišali smo željo po ozdravitvi še odprtih ran in po vztrajnem nadaljevanju poti proti polnemu občestvu.«

»Prosim odpuščanja … «

Papež Frančišek je prosil za odpuščanje, kot so to storili že njegovi predhodniki: »Prosim odpuščanja za vse tisto, kar smo mi storili ter tako povzročili to ločitev, in prosim Svetega Duha, naj nam pomaga ozdraviti rane, ki smo jih mi storili drugim bratom. Vsi smo bratje v Kristusu,« je dodal in nadaljeval, da sta s patriarhom Bartolomejem prijatelja in brata, da sta izrazila pripravljenost za skupno hojo: skupno molitev, skupno delo za Božjo čredo, iskanje miru, varovanje stvarstva. »Kot bratje moramo iti naprej.«

Spodbuditi k miru

Drugi cilj romanja v Sveto deželo pa je po papeževih besedah bil »opogumiti regijo na poti k miru, ki je hkrati dar Boga in zavzetost ljudi«: »To sem storil v Jordaniji, Palestini in Izraelu. In vedno kot romar, v imenu Boga in ljudi, ko sem v srcu nosil veliko sočutje za otroke te dežele, ki predolgo časa živijo z vojno in imajo pravico poznati dneve miru!« Zato je papež kristjane pozval, naj se z odprtim in poslušnim srcem pustijo maziliti Svetemu Duhu, da bodo vedno bolj zmožni dejanj ponižnosti, bratstva in sprave. Duh namreč omogoči, da drže ponižnosti, bratstva in sprave osvojimo v vsakdanjem življenju, z osebami različnih kultur in verstev ter tako postanemo oblikovalci miru.

Frančišek pozval k molitvi za mir v Sveti deželi: »Računam na vaše molitve!«

Papež Frančišek je nadaljeval, da se je v Jordaniji zahvalil oblastem in narodu za sprejem številnih beguncev, ki prihajajo iz vojnih območij. Gre za humanitarno delo, ki si zasluži in terja stalno podporo mednarodne skupnosti. Med romanjem po drugih krajih je papež spodbudil oblasti, naj se še naprej trudijo pomiriti napetosti na bližnje vzhodnem območju, predvsem v trpinčeni Siriji. Prav tako naj nadaljujejo z iskanjem pravične rešitve za izraelsko palestinski konflikt. Zato je papež povabil izraelskega in palestinskega predsednika, ki sta oba človeka miru in oblikovalca miru, naj prideta v Vatikan, da bi skupaj molili za mir. »Lepo prosim tudi vas,« se je obrnil na vernike, zbrane na Trgu sv. Petra, »ne pustite nas samih: molite, zelo molite, da nam bo Gospod dal mir v tej blagoslovljeni deželi! Računam na vaše molitve!«

V veri potrditi krščanske skupnosti

Romanje v Sveto deželo je bila tudi priložnost za »potrditev krščanskih skupnosti, ki zelo trpijo, v veri« ter »izraziti hvaležnost vse Cerkve za navzočnost kristjanov na tem območju in celotnem Bližnjem vzhodu«. Po papeževih besedah so ti bratje in sestre »pogumni pričevalci upanja in ljubezni«, so »sol in luč« v tej deželi. S svojim življenjem vere in molitve ter vzgojno in skrbstveno dejavnostjo, delajo v korist sprave in odpuščanja ter prispevajo k družbenemu skupnemu dobremu.

Zdravamarija sklenila papeževo katehezo

»S tem romanjem, ki je bilo prava Gospodova milost, sem hotel prinesti besedo upanja, a sem jo tudi sam prejel,« je ob koncu kateheze dejal papež Frančišek. »Prejel sem jo od bratov in sester, ki upajo proti vsakemu upanju, preko veliko trpljenja,« pri čemer je spomnil tudi na vse, ki so zaradi konfliktov zbežali iz svoje domovine, ter na tiste, ki so na različnih koncih sveta diskriminirani in zaničevani zaradi svoje vere v Kristusa. »Še naprej jim bodimo blizu!« je pozval. »Molimo zanje in za mir v Sveti deželi ter na celotnem Bližnjem vzhodu.« Molitev vse Cerkve naj prav tako podpira pot proti polni edinosti med kristjani, da bo svet veroval v ljubezen Boga, ki je v Jezusu Kristusu prišel prebivat med nas. Nato je papež skupaj z zbranimi verniki molil Zdravamarijo.

Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan.