Na Gomilskem bo v nedeljo, 10. marca 2013, ob 70. obletnici smrti duhovnika Izidorja Završnika, "slovenskega Maksimilijana Kolbeja", potekal kulturni program, ki mu bo sledilo bogoslužno slavje. V župnijski cerkvi na Gomilskem se bo ob 14.00 začel kulturni program, ob 14.30 bo križev pot, ob 15.00 pa bo maša.

Med mnogimi mučenci II. svetovne vojne je tudi mladi duhovnik Izidor Završnik, rojen 4. aprila 1917 v Sv. Juriju ob Taboru v Sp. Savinjski dolini. Otroštvo in mladost je preživel na Gomilskem, kamor se je preselila njegova družina. V Mariboru je končal klasično gimnazijo in vstopil v mariborsko bogoslovje. Ob napadu Nemcev na Jugoslavijo je bil skupaj z drugimi diakoni predčasno posvečen v duhovnika. Deloval je v domačem Gomilskem in sosednjih župnijah, ki so bile brez dušnih pastirjev, ker so Nemci izgnali večino duhovnikov. Kot odličen risar je uporabil svoj talent, da je ponarejal dovolilnice za vstop v Ljubljansko pokrajino in tako pomagal ljudem, da so se umaknili s področja nemške zasedbe. Januarja 1942 so ga Nemci po izdajstvu aretirali in v celjskem zaporu, zloglasnem Starem piskru, kruto mučili, da bi iz njega izsilili izdajstvo slovenskih domoljubov. Po nekaj mesecih trpljenja so ga izpustili, da bi s terena izdajal druge ljudi, ker pa tega ni naredil, so ga ponovno zaprli in nadaljevali z mučenji. Leta 1943 so ga premestili v mariborske zapore. 10. marca je tam Izidor izpolnil Jezusove besede, da »nihče nima večje ljubezni, kot je ta, da dá svoje življenje za bližnjega« (prim. Jn 15,13). Ko so se tistega dne na dvorišču zapora pripravljali na streljanje 25 talcev, so zapornike postavili v vrsto in vsakega desetega določili za streljanje. Vrsta je prišla na mladega fanta, ki je stal poleg Izidorja. Izidor Završnik je z besedami: »Fant, ti si še mlad, imaš še vso bodočnost pred seboj« stopil na njegovo mesto in bil ustreljen s preostalimi 24 talci. Tako je postal »slovenski Maksimilijan Kolbe«.

(Povzeto po prispevku Jožeta Kužnika v Sporočilih slovenskih škofij, št. 3, leto 2013, str. 63).