»Hvalite Gospoda, ker je dober:
vekomaj traja njegovo usmiljenje» (Ps 135,1).

Dragi bratje in sestre, blagoslovljeno veliko noč!

Jezus Kristus, učlovečenje Božjega usmiljenja, je iz ljubezni umrl na križu in je iz ljubezni vstal. Zato danes oznanjamo: Jezus je Gospod!

Njegovo vstajenje v polnosti udejanja prerokbo iz psalma: Božje usmiljenje traja vekomaj, njegova ljubezen je večna, nikoli ne umre. Popolnoma mu lahko zaupamo in se mu zahvaljujemo, ker je za nas sestopil v brezno vse do dna.

Pred duhovnimi in moralnimi prepadi človeštva, pred praznino, ki se odpira v srcu in povzroča sovraštvo in smrt, nam lahko samo neskončno usmiljenje prinese pravo rešitev. Samo Bog lahko s svojo ljubeznijo zapolni to praznino, to brezno in nam omogoči, da ne zabredemo, ampak da skupaj hodimo dalje proti deželi svobode in življenja.

Veselo oznanilo velike noči: Jezusa, križanega, ni tu, vstal je (prim. Mt 28,5-6), nam nudi tolažilno gotovost, da je prepad smrti premoščen in da so z njim premagani žalovanje, vpitje in bolečina (prim. Raz 21,4). Gospod, ki je prestal, da so ga zapustili njegovi učenci, da so mu naložili krivično obsodbo, da so ga osramotili z nečastno smrtjo, nam zdaj podarja, da smo lahko deležni njegovega nesmrtnega življenja. Namenja svoj nežen in sočuten pogled nam, lačnim in žejnim, tujcem in zaprtim, odrinjenim in izvrženim, žrtvam zlorab in nasilja. Svet je poln ljudi, ki trpijo v duhu in na telesu, medtem ko se dnevne kronike polnijo z novicami o krutih zločinih, ki se neredko godijo med domačimi stenami, in o oboroženih spopadih v velikem merilu, ki cela ljudstva podvržejo neizrekljivim preizkušnjam.

Vstali Kristus kaže poti upanja dragi Siriji, deželi, ki jo para dolgotrajen spor s svojo žalostno povorko razdejanja, smrti, prezira humanitarnega prava in razkroja civilnega sožitja. Môči vstalega Gospoda izročamo pogajanja, ki so v teku, da bi bilo mogoče z dobro voljo in sodelovanjem vseh pobrati sadove miru in sprožiti izgradnjo bratske družbe, ki bo spoštovala dostojanstvo in pravice vsakega državljana. Sporočilo življenja, ki je odmevalo iz ust angela ob odvaljenem kamnu pred grobom naj premaga trdoto src in pospeši rodovitno srečanje ljudstev in kultur v drugih pokrajinah Sredozemlja in Bližnjega vzhoda, zlasti v Iraku, Jemnu in Libiji.

Podoba novega človeka, ki sije na Kristusovem obličju, naj podpira sožitje Izraelcev in Palestincev v Sveti deželi, pa tudi potrpežljivo razpoložljivost in vsakdanje zavzemanje za trud pri gradnji temeljev pravičnega in trajnega miru s pomočjo neposrednih in iskrenih pogajanj. Gospodar življenja naj spremlja tudi napore v smeri iskanja dokončne rešitve vojne v Ukrajini; naj navdihuje in podpira tudi pobude za humanitarno pomoč, med drugim za osvoboditev zajetih oseb.

Gospod Jezus, naš Mir (Ef 2,14), ki je z vstajenjem premagal zlo in greh, naj za te velikonočne praznike spodbudi našo bližino z žrtvami terorizma, te slepe in podivjane oblike nasilja, ki ne neha prelivati nedolžne krvi na raznih koncih sveta, kakor se je zgodilo pri nedavnih atentatih v Belgiji, Turčiji, Nigeriji, Čadu, Kamerunu, na Slonokoščeni obali in Iraku; naj obrne k dobri rešitvi kvas upanja in nakazani mir v Afriki; še posebej mislim na Burundi, Mozambik, Demokratično republiko Kongo in Južni Sudan, ki jih zaznamujejo politične in družbene napetosti.

Z orožjem ljubezni je Bog premagal sebičnost in smrt; njegov Sin Jezus je vrata usmiljenja, na stežaj odprta za vse. Njegovo velikonočno sporočilo naj se vedno bolj živo obrača na venezuelsko ljudstvo, ki se je znašlo v težkih okoliščinah, in na vse, ki imajo v  rokah usodo te dežele, da bi lahko delali za skupno dobro, ustvarjali priložnosti za dialog in sodelovanje z vsemi. Povsod naj se trudijo za podporo kulturi srečanja, pravičnosti in za vzajemno spoštovanje, saj samo to lahko zagotovi duhovni in gmotni blagor državljanov.

Vstali Kristus, oznanilo življenja za vse človeštvo, odseva v stolet­jih in nas vabi, naj ne pozabimo na ljudi, ki potujejo in iščejo boljšo prihodnost, na vedno številnejše vrste migrantov in izgnancev – med katerimi je veliko otrok –, ki bežijo pred vojno, lakoto, revščino in družbenimi krivicami. Ti naši bratje in sestre na svoji poti prepogosto srečajo smrt ali pa vsaj zavrnitev s strani tistega, ki bi jih lahko sprejel in jim pomagal. Naj prihodnje svetovno humanitarno srečanje na vrhu ne zaobide tega, da bi postavilo v središče človekovo osebo z njenim dostojanstvom in da bi izdelalo postopke, ki bodo sposobni pomagati žrtvam sporov in drugih nesreč, zlasti najbolj ranljivim in tistim, ki jih preganjajo iz etničnih in verskih razlogov, in jih zavarovati.

Na ta slavni dan naj se »veseli zemlja, ožarjena s takim sijajem« (prim. velikonočna hvalnica); in vendar z njo tako grdo dela in jo prezira izkoriščanje, ki je željno zaslužka in ki spreminja ravnotežja v naravi. Mislim še posebej na tista področja, ki so jih prizadele podnebne spremembe, ki pogosto povzročajo sušo ali pa silovite poplave, kar vse ima za posledico prehrambeno krizo na raznih delih planeta.

Z našimi brati in sestrami, ki jih preganjajo zaradi vere in zvestobe Kristusovemu imenu, in vpričo zla, za katero je videti, kakor da prevladuje v življenju toliko ljudi, ponovno prisluhnimo tolažilni besedi Gospoda: »Ne bojte se! Jaz sem svet premagal!« (Jn 16,33). danes je bleščeči dan te zmage, ker je Kristus poteptal smrt in s svojim vstajenjem dal, da je zasvetilo življenje in nesmrtnost (prim. 2 Tim 1,10). »On nam je dal, da smo prešli iz suženjstva v svobodo, iz žalosti v veselje, iz žalovanja v praznovanje, iz teme v luč, iz suženjstva v odrešenje. Zato recimo pred njim: Aleluja!« (Meliton iz Sarde, Velikonočna homilija).

Vsem, ki so v naši družbi izgubili sleherno upanje in življenjski polet, utrujenim ostarelim, ki čutijo, kako jim v samoti pojemajo moči, mladim, ki čutijo, kot da jim uhaja prihodnost, vsem še enkrat ponavljam besede Vstalega: »Glejte, vse delam novo … Kdor je žejen, mu bom zastonj dal vode iz studenca življenja« (Raz 21,5-6). To pomirjujoče Jezusovo sporočilo naj vsakemu od nas pomaga, da se bo še pogumneje lotil gradnje poti sprave z Bogom in z brati.

Papež Frančišek

Voščilo po sporočilu mestu in svetu

Dragi bratje in sestre!

Še enkrat bi rad ponovil svoje velikonočno voščilo vsem vam, ki ste prišli iz Rima in raznih dežel, pa tudi vsem, ki ste povezani prek televizije, radia in drugih sredstev obveščanja. Naj v vaših srcih, v vaših družinah in skupnostih odmeva oznanilo vstajenja, ki ga spremlja topla luč navzočnosti živega Jezusa: navzočnost, ki razsvetljuje, tolaži, odpušča, razjasni … Kristus je premagal zlo v korenini; on je vrata odrešenja, na stežaj odprta, da bi vsak lahko našel usmiljenje.

Zahvaljujem se vam za vašo navzočnost in vaše veselje na ta praznični dan. Posebna zahvala za dar cvetja, ki tudi letos prihaja iz Nizozemske.

Vsem ponesite veselje vstalega Kristusa. In prosim, ne pozabite moliti zame. Bog požegnaj za velikonočno kosilo in nasvidenje!

Prevedel br. Miran Špelič OFM.