Letošnje poletje so družbena omrežja preplavile izjave mnogih Slovencev o tem, kaj jim pomeni DOM #whatishome.
Med njimi so se znašle tudi objave, podpisane z znanimi in vplivnimi imeni: slovenski alpinist in ekstremni alpski smučar Davo Karničar, TV voditeljica Bernarda Žarn, radijski voditelj Miha Deželak, psihoterapevtka mag. Mirjana Frankovič, Prešernova nagrajenka Metka Krašovec, bloger Simon Šketa, zaporniški duhovnik Robert Friškovec, pevec Gašper Rifelj, glasbenik Gianni Rijavec, predavatelja osebnostne rasti in pisatelja Hai Ottenheim in Mateja Hana Hočevar.
Oglasili so se Slovenci, ki živijo v tujini in so na svoji koži občutili, kako je, ko si ustvarjaš nov dom daleč stran od znanega domačega okolja, kot tudi mnogi tujci, ki so zaradi različnih razlogov zapustili svojo domovino in prišli živet v Slovenijo.
Prav vsi so na svojih družbenih profilih iskreno in srčno spregovorili o tem, kaj jim pomeni dom. Ne glede na to, kje živijo, se strinjajo, da je njihov dom tam, kjer se počutijo varne, sprejete in ljubljene in da si prav vsak Zemljan tak dom tudi zasluži.
Kaj je dom? / #whatishome
Je vseevropska akcija ozaveščanja, ki je letošnje poletje potekala v organizaciji 12 nacionalnih Karitas v 11 evropskih državah. V Sloveniji se je pričela 18. 7. 2018 z okroglo mizona temo povezav med migracijami in globalnim razvojem in se zaključuje 5. 9. 2018.
Akcija ozaveščanja »Kaj je dom? #whatishome« je le ena izmed aktivnosti v okviru triletnega projekta »MIND – Migracije. Povezanost. Razvoj.« (Migration. INterconnectedness. Development), ki ga sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Glavni cilj projekta je povečanje ozaveščenosti javnosti o globalnem razvoju in njegovi povezanosti z migracijami.
Z ozaveščanjem organizatorji skušamo spodbuditi razmislek, zakaj so mnogi po svetu prisiljeni zapustiti svoj dom. Preko dogodkov in družbenih omrežij pozivamo ljudi, da delijo svoj pogled na to, kaj jim pomeni DOM. V akciji predstavljamo tudi Cilje trajnostnega razvoja, ki so jih v okviru Agende 2030 sprejeli Združeni narodi v 2015 in smo jih dolžne uresničevati vse države sveta. Ti cilji dolgoročno prispevajo k zmanjšanju vzrokov za prisilne migracije, kot so revščina, podnebne spremembe in konflikti, ki so glavni vzroki, da so ljudje prisiljeni zapustiti svoj dom.
Na Slovenski karitas pri tem izhajajo iz dolgoletnih izkušenj izvajanja razvojne pomoči v Afriki in na Balkanu ter pomoči žrtvam trgovine ljudi.
Mag. Cveto Uršič, generalni tajnik Slovenske karitas predstavlja razloge, zakaj so se odločili za sodelovanje v evropskem projektu o migracijah in razvoju – MIND: »Slovenska karitas že od ustanovitve dalje, poleg pomoči Slovencem, ki predstavlja glavnino dejavnosti Karitas v Sloveniji, po svojih močeh namenja skrb tudi beguncem, migrantom in žrtvam trgovine z ljudmi. To smo še posebej pokazali v času vojn na Balkanu, prehodu beguncev čez Slovenijo v zadnjih letih in dvanajstletni pomoči žrtvami trgovine z ljudmi. Ob tem imamo vedno pred očmi le človeka, ki je v stiski in potrebuje našo pomoč. Odločitev Slovenske karitas za sodelovanje v projektu MIND je bila zato enostavna, saj sledi projekt dosedanji praksi Karitas. S projektom pa tudi prispevamo k povečanju ozaveščenosti javnosti v Sloveniji o nujnosti razvoja revnih držav za zmanjšanje množičnih migracij ter spodbujanje solidarnost.«
Saša Eržen, koordinatorica na Slovenski karitas: »Število posameznikov, ki so aktivno sodelovali v ozaveščevalni akciji je preseglo naša pričakovanja. Z akcijo smo na družbenih omrežjih (Facebook, Instagram in Twitter) dosegli preko 75 tisoč uporabnikov družbenih omrežij.Odzivi kažejo, kako pomembno in globoko je vprašanje »Kaj je DOM?«. Prepričana sem, da se je o pomenu DOMA marsikdo zamislil, ob tem pa tudi dejstva, da ga veliko ljudi nima in ga je prisiljeno iskati drugod. Tako so migracije v očeh marsikoga dobile nov, drugačen pomen.
Posamezniki so DOM najpogosteje opisali z besedami:»DOM je tam, kjer se dobro počutim, kjer je zaupanje, varnost, toplina, sproščenost, veselje, svoboda, pripadnost, sprejetost, življenjska rast, spoštovanje, dostojanstvo, zadovoljstvo, dom je tam, kjer sem slišan, kjer so ljudje, ki jih imam rad in me imajo radi, kjer je moja družina, prijatelji, kjer sem lahko to kar sem, dom je prostor kamor se lahko vedno vrnem, kjer so lepi spomini, kjer se lahko umirim, pozabim skrbi in preprosto živim, kjer občutim srečo, mir, kjer sem v stiku s seboj in naravo, kjer si nabiram novih moči in energije za obveznosti. DOM je tudi streha nad glavo, kjer skupaj preživljamo stiske, veselje in trpljenje in delo.«
Več objav, med njimi tudi znanih Slovencev, lahko preberete na spletni strani http://www.karitas.si/razmisljanja-in-objave-na-temo-kaj-je-dom-whatishome/in družbenih omrežjih akcije (FB: Skupni dom, IG: skupnidom in Twitter:@Karitas46622347).«
Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas jasno predstavi primere oblik pomoči:»Da ljudje v Afriki ne bi bili prisiljeni zapustiti svojega doma zaradi splošne revščine in posledic podnebnih sprememb, Slovenska karitas ob podpori Ministrstva za zunanje zadeve RS ter z akcijama Za srce Afrike in Z delom do dostojnega življenja podpira razvojne in humanitarne projekte na revnem podeželju v osrednjem delu Afrike. Domačinom pomaga z nakupi hrane za podhranjene otroke in šolarje, z gradnjo vodnjakov, šol, zdravstvenih centrov, porodnišnic ter z izboljšanimi kmetijskimi praksami in omogočanjem dela in zaslužka revnim staršem, kar ljudem prinaša trajno upanje za boljšo prihodnost in razvoj v njihovem domačem okolju. S tem Karitas pomaga tudi uresničevati Cilje trajnostnega razvoja.«..
Hvala vsem, ki ste podprli akcijo! Še vedno vas vabimo, da na svojem družbenem omrežju napišete kaj vam pomeni DOM?, uporabite oznako #whatishome in ob tem pomislite tudi na druge, ki tega nimajo. Tisti, ki nimate dostopa do družbenih omrežij vas vabimo, da nam na to temo pišete na [email protected]ali na Slovenska karitas, Kristanova 1, 1000 Ljubljana.
Projekt se po zaključeni medijski akcije nadaljuje z okroglimi mizami po vsej Sloveniji.
Več informacij: tel. 01/300–59–69/60, E: [email protected]