Apostol Pavel je bil najprej poznan po tem, da je preganjal prve kristjane, po videnju pred Damaskom pa je iz preganjalca Kristusa postal apostol, o čemer poročajo štirje svetopisemski odlomki: Apostolska dela 9,1–19,(1) Apostolska dela 22,1–21,(2) Apostolska dela 26,6–16(3) in Pismo Galačanom 1,11–24.(4) Po spreobrnjenju in daljši notranji in zunanji pripravi na osebno poslanstvo je evangelij ponesel poganskim ljudstvom po skorajda vsem tedaj znanem svetu. Znan je tudi po 14-ih pismih,(5) ki so namenjena različnim cerkvenim skupnostim in so sestavni del Svetega pisma Nove zaveze. Pavel je umrl mučeniške smrti v Rimu. V cerkvenem bogoslužnem koledarju poleg Pavlovega godovnega dneva (29. junija, ko obhajamo god prvakov apostolov Petra in Pavla) v bogoslužju obhajamo tudi spomin na njegovo spreobrnitev (25. januarja).

Od junija 2008 do junija 2009, v spomin na 2.000-letnico njegovega rojstva, smo v Katoliški Cerkvi obhajali posebno leto apostola Pavla. Papež Benedikt XVI. je leta 2007 napovedal Pavlovo leto, na predvečer svetih apostolov Petra in Pavla 2008 pa ga je tudi slovesno odprl.

(1) Savel se spreobrne.

(2) Pavel pripoveduje, kako se je spreobrnil.

(3) Pavel pripoveduje, kako se je spreobrnil.

(4) Kako je Pavel postal apostol.

(5) Pisma, ki jih pripisujejo apostolu Pavlu, so: Pismo Rimljanom, Prvo pismo Korinčanom, Drugo pismo Korinčanom, Pismo Galačanom, Pismo Efežanom, Pismo Filipljanom, Pismo Kološanom, Prvo pismo Tesaloničanom, Drugo pismo Tesaloničanom, Prvo pismo Timoteju, Drugo pismo Timoteju, Pismo Filemonu in Pismo Hebrejcem.