Člani Slovenske škofovske konference (SŠK) so se na povabilo njenega predsednika, ljubljanskega nadškofa metropolita dr. Antona Stresa v četrtek, 26. aprila 2012, ob 12.00 na ljubljanski nadškofiji srečali s predsednikom Republike Slovenije dr. Danilom Türkom in njegovimi sodelavci. Predsednika so spremljali generalni sekretar mag. Uroš Krek, šefinja kabineta gospa Mojca Seliškar Toš, svetovalec za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vprašanja mag. Franc Hočevar in svetovalec za odnose z javnostmi gospod Boštjan Lajovic. Glavne teme pogovora so bile verska nestrpnost, diskriminacija in netoleranca do verujočih ter skupne naloge pri reševanju ekonomske krize.
Škofje so poudarili, da je verska svoboda v Sloveniji priznana človekova pravica in je zakonsko urejena na evropsko primerljiv način. Kljub temu smo v zadnjih letih priča pogostemu sovražnemu govoru, še posebej na račun Katoliške Cerkve in njenih temeljnih vrednot. Zaskrbljujoče je dejstvo, da ima javnost do teh pojavov veliko toleranco, kakor tudi to, da se pristojne državne institucije, katerih naloga je varstvo temeljnih človekovih pravic, ne odzivajo ustrezno, oziroma uporabljajo dvojna merila. V Katoliški Cerkvi se zavedamo pomena svobode izražanja, ki pa je omejena s svobodo drugega in z zahtevami po strpnosti, medsebojnem spoštovanju, sodelovanju ter spoštovanju dobrega imena.
Škofje menijo, da je izražanje verske nestrpnosti v slovenskem prostoru delno pogojeno z nepoznavanjem religioznosti, posebej še religije okolja, ki je krščanstvo. Neznanje je ugodna okoliščina za nastanek predsodkov, zato se zavzemamo za uvedbo ustrezne oblike obveznega izbirnega pouka o religiji in etiki v javnem šolstvu, ki je uveljavljen standard v evropskem prostoru in celo v evropski šoli. Cilji tega predmeta so predvsem posredovanje informacij o verstvih, vzgoja za svobodno izbiro ter strpnost, dialog in sožitje. Prizadevamo si in si želimo, da na tej točki postanemo primerljivi z Evropo.
Škofovska konferenca sprejema in podpira varčevalne ukrepe Vlade Republike Slovenije. Menimo, da so ukrepi za preprečitev še hujše krize nujni. Nasprotujemo pa temu, da bi nujno varčevanje postalo izgovor za ideološko motivirano nasprotovanje zasebnemu šolstvu. Kot smo že izpostavili v izjavi Reševanje krize in financiranje zasebnih šol, zasebno katoliško šolstvo za državo že sedaj pomeni obliko varčevanja, ker je zanjo cenejše od javnega. Velike koristi za pluralnost šolstva, ki ga vnaša zasebno katoliško šolstvo, so splošno znane.
Ob koncu srečanja je nadškof Stres izpostavil 550-letnico ustanovitve ljubljanske škofije, ki je bilo pomembno versko, kulturno in državotvorno dejanje, hkrati se je dotaknil tudi praznovanja Slomškovega leta, ki poteka ob 150-letnici Slomškove smrti, katerega pomen je prav tako splošno znan.
