Metropolitansko cerkveno sodišče v Mariboru je v torek, 19. septembra 2017, na začetku novega pastoralnega leta pripravilo študijski dan za svoje člane.
Sodnike in druge člane cerkvenega sodišča je najprej pozdravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ. V svojem pozdravu se je vsem zahvalil za nesebično služenje ljudem, še posebej tistim, ki živijo v tako imenovanih »nepravilnih primerih« (npr. ločenim in znova poročenim itd.). Člane metropolitanskega sodišča je povabil, naj se skrbno poglabljajo v dokumente cerkvenega učiteljstva, ker je študij kanonskih razprav velikega pomena za poglobitev čutenja s Cerkvijo (sentire cum Ecclesia). V tem pogledu so dragoceni študijski dnevi in pogovori o perečih vprašanjih kanonskega prava.
Na študijskem dnevu sta spregovorila najprej mag. Sebastijan Valentan na temo Nezvestoba kot ničnostni razlog ter dr. Stanislav Slatinek o razlagah Papeškega sveta za zakonska besedila na nekatera pereča pravna vprašanja.
Mag. Valentan je v svojem predavanju poudaril, da ima zakonska zvestoba svoje mesto že v desetih Božjih zapovedih, kjer je določeno: ne prešuštvuj. Zvestoba je najprej izraz Božjega zakona, postane pa seveda bistvena lastnost zakona v svoji pravni razsežnosti. Eden od razlogov za razglasitev ničnosti zakona je izključitev dobrine zvestobe (bonum fidei). Ta tematika je v zadnjih letih zelo navzoča v sodbah Rimske rote. Kdor je v trenutku sklenitve zakona s pozitivnim dejanjem volje izključil obveznost zvestobe, je sklenil neveljaven zakon. Sodna praksa Rimske rote razlaga, da zvestobe ne izključi le tisti, ki ima poligamne namene, ampak tudi tisti, ki v trenutku sklenitve zakona izključi obveznost zvestobe svojemu zakoncu (od 1963 dalje coram De Jorio). Potrebna je torej zavestna izključitev zvestobe v trenutku zakonske privolitve. Zakon se lahko razglasi za ničnega samo takrat, kadar oseba zavestno izključi dolžnosti zvestobe svojemu sozakoncu. Pri tem je pomembno, da sprejemanje dolžnosti zvestobe in njeno izvajanje v zakonu ni ista stvar. Neizpolnitev dolžnosti zvestobe nujno še ne kaže na njeno izključitev v trenutku sklenitve. Potrebno je ugotoviti, kakšna je bila dejanska volja sklenitelja. Obstoj zveze s tretjo osebo pred in/ali po poroki še ni dovolj, da bi lahko nek zakon razglasili za ničnega. Samo v primeru, ko zakonec zavestno odklanja zvestobo drugemu zakoncu, lahko govorimo o izključitvi dobrine zvestobe, je poudaril predavatelj.
V drugem delu je dr. Slatinek predstavil dvanajst odgovorov Papeškega sveta za zakonska besedila na nekatera pravna vprašanja, ki so jih zastavili kleriki iz različnih delov sveta. Z odgovori na pereča pravna vprašanja (glede splava, sestave škofovega sveta, oblasti metropolita, svobodne izbire odvetnika ali zastopnika, praktičnih primerov ozdravitve zakona v korenini itd. ) Papeški svet pomaga krajevnim Cerkvam in cerkvenim sodiščem, da si oblikujejo enotno mnenje, kako je v posameznih primerih potrebno razlagati cerkvene zakone.
Udeleženci študijskega dneva so izrazili veselje nad razpravo, ki je sledila in sklenili, da bodo podobna srečanja organizirali tudi v pomladnih mesecih prihodnjega leta.
