Ob 200. obletnici rojstva dr. Ignacija Knobleharja bo od ponedeljka, 23. septembra, do srede, 26. septembra 2019, potekalo romanje v Neapelj, kjer je pokopan ta naš veliki misijonar in raziskovalec Nila. Romanje organizirajo Škofija Novo mesto, Občina Škocjan in Agencija TRUD. 

Osrednji dogodek bo maša v cerkvi Santa Maria della Verità pri samostanu bosonogih avguštincev, v torek, 24. septembra 2019, ob 10.00 uri, ko bodo blagoslovili spominsko ploščo v slovenskem in italijanskem jeziku, ki bo pričala, da je v kripti cerkve pokopan naš veliki misijonar. Somaševanje bo vodil novomeški škof msgr. Andrej Glavan, poleg njega bo somaševalo okrog 10 duhovnikov in 80 vernikov. Svojo navzočnost je napovedal generalni prior bosonogih avguštincev ter slovenska veleposlanika pri Svetem Sedežu in pri Republiki Italiji, ki bodo prišli iz Rima. 

Napis na spominski plošči
V kripti  te Marijine cerkve je pokopan dr. Ignacij Knoblehar (1819 – 1858),
slovenski misijonar v Kartumu in apostolski provikar za Osrednjo Afriko.
Ob 200. obletnici njegovega rojstva postavili rojaki iz Slovenije.

Kratek življenjepis dr. Ignacija Knobleharja
Ignacij Knoblehar se je rodil 6. julija 1819 v Škocjanu na Dolenjskem. Za pot v misijone se je odločil, ko je prebiral Baragova misijonska pisma in leta 1837 v Novem mestu poslušal njegovo pridigo. Študiral je v Ljubljani in v Rimu. 9. marca 1845 je prejel duhovniško posvečenje in bil določen za misijon v osrednji Afriki. Cilji njegovega misijonskega delovanja v Sudanu so bili: spreobrnjenje domačinov, pastoralna skrb zanje in prizadevanje za odpravo suženjstva. Leta 1848 je Knoblehar postal apostolski vikar. Pokroviteljstvo misijona je prevzela Avstrija. Knoblehar je ustanovil več misijonskih postaj. V šolah in zgledom je vzgajal domačine. Leta 1857 je drugič odpotoval v Evropo, vendar se je zaradi oslabelosti ustavil v Neaplju, kjer je 13. aprila 1858 pri bosonogih avguštincih umrl zaradi malarije.

Knobleharjeva raziskovalna dejavnost
Med svojim bivanjem v Sudanu je Knoblehar opravil šest potovanj po Nilu. Sistematično je beležil tudi podatke o meteoroloških razmerah in o vodostaju Belega Nila. Bil je prvi beli človek, ki je prišel skoraj do tretje stopinje severne širine (maja 1854). Dolga leta je ostal Knoblehar edini, ki mu je uspelo priti tako daleč na jug Sudana. Med svojim delovanjem v misijonih je napisal številne zapiske o etnografskih značilnostih dežele, ki jih je objavljal tudi v slovenskih časopisih. Izdal je tudi knjigo Potovanje po Beli reki. Njegova raznolika in zelo bogata zbirka etnoloških predmetov je danes shranjena v Slovenskemu etnografskem muzeju v Ljubljani. Njegovo učenost in poznavanje Nila so občudovali mnogi raziskovalci, ki so se srečali z njim. Dunajsko zemljepisno društvo ga je l. 1857 imenovalo za častnega člana. 

Za več informacij se lahko obrnete na kontakt: [email protected]

Janko Pirc
Tiskovni predstavnik Škofije Novo mesto