Ponedeljek, 5. december 2022, je bil v Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote prazničen in vesel dan. Obiskal nas je Sveti Miklavž. Obdaril je otroke v varstvu in na učni pomoči, obiskal je dobrotnike in poslovne sodelavce društva, razveselil pa je tudi brezdomce v Novi Gorici in v Ljubljani.
Najprej so se ga razveselili otroci v varstvu. Nekatere je bilo sprva malce strah, a so se hitro spoprijateljili z dobrim možem. Veseli so bili njegove spodbude, naj se trudijo za lepa prijateljstva med seboj. Dobili pa so tudi kitaro! Le kako Miklavž ve, da imajo naši otroci tako radi glasbo?
Nato je dobri mož obiskal poslovne sodelavce in dobrotnike, ki nas podpirajo pri našem delu in so tako ali drugače povezani z Mirenskim Gradom in z društvom. Zahvalil se jim je za sodelovanje in podporo ter jim voščil lepe praznike.
Popoldne si je vzel čas za otroke na učni pomoči. Obdaril jih je z novim obešalnikom za bunde, s sladkimi priboljški in z adventno spodbudo, ki je namenjena družinam za pripravo na praznike. Otrokom je naročil, naj spodbudo ponesejo med svoje domače.
Sveti Miklavž je pozno popoldne obiskal brezdomce v Novi Gorici. Razveselilo ga je, da brezdomci radi pomagajo prostovoljcem, ki med njih prinašajo tople večerje. Spodbudil jih je, naj bodo tako pridni še naprej. Obdaril jih je s hrano in s pripomočki za osebno higieno.
Zvečer pa je pohitel še v Dnevni center za brezdomce v Ljubljani. Brezdomci, prostovoljci in zaposleni so se na njegov prihod že nekaj dni pripravljali in so se ob skupnem delu pogovarjali o pravem veselju. Ugotavljali so, da je veselje v tem, da se trudimo videti drugega in se ne vrtimo samo okrog sebe, da ne gledamo samo v krožnik, ampak vidimo še kaj dragocenejšega, ter da se ne bojimo napora, ki ga zahteva prizadevanje za dobro. Prostovoljci so pripravili tudi dramsko igrico. Govorila je o brezdomcu Marku, ki je videl le sebe, vrtel se je samo okoli denarja, telefona in hrane in se je izogibal vsakemu delu. Na pomoč mu je priskočil angel. Ob njegovem posredovanju in pomoči zaposlenih ter drugih brezdomcev, je Marko spoznal, da je življenje lepše, če se trudi za dobro. Takrat so ga tudi drugi bolj veseli in so lahko skupaj.
Nato so vsi skupaj priklicali svetega Miklavža. Brezdomci so ga bili zelo veseli. Vsak je pozorno čakal, kdaj bo Miklavž poklical njegovo ime, mu podal roko in ga obdaril. Miklavž je ostal med njimi tudi med večerjo in poklepetal z vsakim, ki si je tega želel. Marsikdo mu je povedal kaj o sebi, o svojih željah in o težavah, ki jih le stežka premaguje.
Hvala svetemu Miklavžu, da nas je s svojim obiskom tako lepo razveselil. Z velikim veseljem in trdnim sklepom v srcu, da se bomo še naprej trudili za dobro, ga že čakamo, da nas drugo leto spet obišče!
Društvo prostovoljcev VZD
