Krščansko življenje je vsakodnevni boj proti skušnjavam, pustimo se pritegniti Očetu k Jezusu. Papež Frančišek je med sveto mašo, ki jo je v četrtek zjutraj daroval v kapeli Doma sv. Marte, posvaril pred tistimi skušnjavami, ki nas pripeljejo na napačno pot. Pri tem je spomnil, da je Jezus prišel, da bi uničil vpliv zla na naša srca.
Papeževa homilija se je nanašala na evangeljski odlomek. Ta nam pripoveduje o veliki množici, ki je prišla z vseh koncev in je navdušeno šla za Jezusom. Sveti oče se je vprašal, zakaj je prišla. Evangelij nam pove, da so bili vmes bolni, ki so hoteli ozdraveti. V množici so bile tudi osebe, ki so Jezusa rade poslušale, ker ni govoril kakor pismouki, ampak z oblastjo. To pa se je dotikalo srca. Množica je prišla sama od sebe. Niso bili organizirani avtobusi, kakor pogosto vidimo, ko se pripravljajo manifestacije in morajo mnogi sodelovati, ker se preverja prisotnost, da ne bi kasneje izgubili delovnega mesta.
Oče je tisti, ki te pritegne k Jezusu
Vsi tisti ljudje so prišli, ker so nekaj čutili. Bilo jih je toliko, da je moral Jezus prositi za čoln in se nekoliko oddaljiti od obale. Ta množica je prišla k Jezusu zaradi svojih potreb. Nekateri zaradi radovednosti, a ti so bili manjšina. Pritegnil pa jih je Oče: »Oče je bil tisti, ki je ljudi pritegnil k Jezusu. Do te točke, da Jezus ni ostal ravnodušen, kakor nek statičen učitelj, ki je izrekel svoje besede in si nato umil roke. Ne! Ta množica se je dotaknila Jezusovega srca.« Evangelij sam nam pove, da so se Jezusu zasmilili ljudje, ki so bili kakor ovce brez pastirja.
Oče je namreč tisti, ki preko Svetega Duha ljudi pritegne k Jezusu, je ponovil papež. Oseb ne ganejo apologetski argumenti. Ne, potrebno je, da te k Jezusu pritegne Oče.
Krščansko življenje brez skušnjav ni krščansko
Sveti oče je nadaljeval, da pa je po drugi strani nenavadno, da se ta odlomek iz Markovega evangelija, ki govori o Jezusu, množici, navdušenju, o Gospodovi ljubezni, konča z besedami o nečistih duhovih. Ko so ti videli Jezusa, so vpili: »Ti si Božji sin!«
»To je resnica: to je resničnost, ki jo čuti vsakdo izmed nas, ko se približa Jezusu. Nečisti duhovi si prizadevajo to preprečiti in zato se vojskujejo z nami.« Če kdo pravi, da je katoličan, redno hodi k maši in da, zahvaljujoč Bogu, nima nikoli teh skušnjav, mu papež Frančišek odgovarja, naj moli, saj je na napačni poti: »Krščansko življenje brez skušnjav ni krščansko: je ideološko, je gnostično, toda ni krščansko. Kadar Oče ljudi pritegne k Jezusu, je zraven še nekdo, ki priteguje na nasproten način in se znotraj tebe vojskuje! Zato Pavel o krščanskem življenju govori kakor o boju: o vsakodnevnem boju. Boj!«
To je boj, da bi zmagali in uničili imperij hudiča, imperij zla. Jezus je prišel zaradi tega, da bi uničil hudiča, da bi uničil njegov vpliv na naša srca. Medtem ko Oče ljudi priteguje k Jezusu, si duh zla vedno prizadeva porušiti. Krščansko življenje je ta boj: ali se preko Očeta pustiš pritegniti k Jezusu ali pa raje ostaneš pri miru. Če hočeš iti naprej, se moraš boriti: »Čutiti srce, ki se bori, da bi Jezus zmagal.«
V svojem srcu čutim ta boj?
Na koncu je sveti oče povabil, da bi pogledali, kako je z našim srcem: »V svojem srcu čutim ta boj? Med udobjem ali služenjem drugim, med zabavanjem ali molitvijo ali češčenjem Očeta, med eno in drugo stvarjo, čutim boj?« Med željo, da bi delal dobro, in nečim, kar me zaustavlja? Verjamem, da moje življenje gane Jezusovo srce? Če ne verjamem tega, moram veliko moliti, da bi verjel, da bi mi bila dana ta milost. Vsakdo med nami naj pogleda, kakšna je situacija v njegovem srcu. In prosimo Gospoda, da bi bili kristjani, ki znajo razločevati, kaj se dogaja v srcu, in prav izbrati pot, po kateri nas Oče pritegne k Jezusu.