Praznik Gospodovega razglašenja (gr. epifanija) označuje razodetje Božjega delovanja človeku. Po besedah sv. evangelista Janeza je celotno Jezusovo življenje na zemlji epifanija Božje ljubezni. Ko pa so v začetku 4. stol. poleg praznika 25. decembra tudi na zahodu uvedli praznik 6. januarja, so z besedo »epifanija« začeli označevati predvsem prihod modrih z Jutrovega (Mt 2,1–18).

Modri so že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike »poganskega sveta«, ki so bili po čudežnem vodenju zvezde pritegnjeni h Kristusu. Počastili so ga in na ta način priznali za mesijanskega kralja ter ga »razglasili« med svojimi rojaki. Zato liturgija na ta praznik slavi predvsem Kristusovo kraljestvo: »Glejte, prišel je vladar, Gospod; v njegovi roki je kraljestvo in oblast in vladarstvo« (vstopni mašni spev).

Po starih župnijskih cerkvah in mnogih podružnicah so v času gotike, pa tudi pozneje, že izdelovali freske s prizori poklona modrih detetu Jezusu. Po hišah so imeli včasih slike z istim motivom in pripisom molitve hišnega blagoslova. Tako se je praznik razvil v tretji sveti večer (prejšnja dva sta božični in »starega leta« dan), ko se družina zbere in s kajenjem ter blagoslavljanjem prostorov prosi za poseben Božji blagoslov. Po kajenju in molitvi se na podboje vrat zapiše začetne črke treh svetnikov, povezane s križci (G+M+B+letnica). Po nekaterih krajih zapisovanje prepustijo kolednikom, ki te dni hodijo po domovih in oznanjajo praznik Jezusovega rojstva.

Koledovanje je star krščanski običaj, ki se vedno bolj obnavlja. Skupino kolednikov navadno sestavljajo »trije kralji« in »zvezdonosec«. Darovi, ki jih koledniki naberejo, so namenjeni misijonskim potrebam, več na: http://www.missio.si/trikraljevska-akcija-2013-14