Obhajanje tedna molitve za edinost v tem letu (2024) je v znamenju ozaveščanja, da je sestavina ekumenskega gibanja tudi »ekumenizem krvi«. O tem pogosto govori papež Frančišek.

Ko 2. vatikanski koncil našteva vezi, s katerimi je katoliška Cerkev povezana z drugimi kristjani, omenja, da Sveti Duh tudi v njih deluje s svojimi darovi in milostmi, jih posvečuje in je številnim kristjanom v drugih Cerkvah podelil moč za mučeništvo. Krščanstvo je danes na svetu najbolj preganjana vera. Štiri petine vseh ljudi, ki so preganjani zaradi vere, so kristjani. Tudi to je razlog, da so besedila za letošnji teden edinosti pripravili preganjani kristjani iz afriške države Burkine Faso, kjer so tako katoličani kot protestanti žrtve divjanja islamskih teroristov. Kristjani proti sovraštvu postavljajo ljubezen, zato so za glavno misel izbrali Jezusovo zapoved ljubezni do Boga in bližnjega. Ekumenizem je bistvena sestavina sinodalnega procesa, ki poteka v katoliški Cerkvi. Sinoda pomeni »skupno hojo« ali »skupno pot« tistih, ki verujemo v Jezusa Kristusa, ki je sebe imenoval »Pot«. Ekumensko gibanje je v bistvu »sinoda«, »skupna hoja«. Po papežu Frančišku vsebuje troje: »skupaj hoditi, skupaj moliti in skupaj sodelovati«. Letos obhajamo tudi ekumenski jubilej, saj bo 21. novembra minilo šestdeset let, ko je 2. vatikanski koncil razglasil konstitucijo o Cerkvi, odlok o ekumenizmu in odlok o katoliških vzhodnih Cerkvah. S temi dokumenti se je Cerkev pridružila ekumenskemu gibanju, ki je vzklilo pretežno v anglikanskem okolju, in podala svoja načela za sodelovanje. Odpovedala se je izrazom, kot so krivoverstvo (herezija) in razkol (shizma). Odpovedala se je tudi t. i. dotlej splošno veljavnemu »ekumenizmu vrnitve« drugih kristjanov v katoliško Cerkev. Sveti Duh budi v kristjanih prizadevanje, da bi se vsi zedinili »na način, katerega je določil Kristus« (C 15).

Gradivo za letošnji teden molitve za edinost kristjanov (18. - 25. januar 2024) najdete tukaj.