Letošnji teološki simpozij z naslovom Vi ste sol zemlje in luč sveta (Mt 5,13-14). Pričevanjska razsežnost vere, ki ga organizira Teološka fakulteta UL, bo v sredo, 29. marca 2023, od 9.00 do 12.15, po spletu (aplikacija Zoom).
Povezava: https://uni-lj-si.zoom.us/j/94495712062; ID: 944 9571 2062.
Prijava ni potrebna!
Dnevni red:
- 9.00 Uvodna molitev
- 9.10 Uvodni pozdrav: novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, predsednik SŠK
- 9.20 Preroška poklicanost vernika v Svetem pismu (doc. dr. Matjaž Celarc)
- 10.05 Pogovor po predavanju
- 10.30 Odmor
- 10.45 Istovetnost in poslanstvo laikov v moderni teološki misli (izr. prof. dr. Alenka Arko SL)
- 11.30 Pogovor po predavanju z obema predavateljema
- 12.15 Sklepni pozdrav, molitev in blagoslov.
Povzetka predavanj:
Preroška poklicanost vernika v Svetem pismu (doc. dr. Matjaž Celarc)
Dogmatična konstitucija o Cerkvi Lumen Gentium št. 12 spregovori o preroškem, nadnaravnem daru čuta vere, ki je dan vsemu Božjemu ljudstvu. V tem se koncil nanaša na svetopisemsko vero v Boga, ki spremlja, navdihuje in oblikuje svoje ljudstvo po Duhu. Prispevek poskuša ovrednotiti delovanje Božjega Duha v Svetem pismu. Mojzesova prošnja, da bi preroški Duh deloval po vsem Božjem ljudstvu (4 Mz 11,29), se namreč uresničuje korak za korakom. Tako Duh navdihuje vse, od voditeljev (5 Mz 34,9) do rokodelcev (2 Mz 35,30-31) in ne nazadnje tudi prerokov. Preroki v Božjem imenu kličejo k spreobrnjenju tako na dvoru (Iz 7) kakor tudi pred duhovniki (Am 7) in preroki (Jer 28). Obljuba nove zaveze, ki je izlita v srce (Ezk 36,26-28), se uresničuje v binkoštnem prazniku. Cerkev, kot prenovljeno Božje ljudstvo, prejema Jezusovega Duha (Apd 2,33), ki verniku pomaga prepoznavati Božje delovanje v njegovem življenju ter odkrivati načine služenja za izoblikovanje in rast celotne skupnosti (Apd 2,44-47). Sveto pismo okrepi zavest preroške poklicanosti tako, da poudari pomen osebnega odnosa z Bogom, kar omogoča življenje iz resnice na osebni in skupnostni ravni.
Istovetnost in poslanstvo laikov v moderni teološki misli (izr. prof. dr. Alenka Arko SL)
Vprašanje se je prvič postavilo sredi 19. stol., ko se je evropska družba vedno bolj sekularizirala. Če so bili laiki v Cerkvi stoletja opredeljeni kot pasivna kategorija vernikov, ki je v popolnoma podrejenem položaju glede na hierarhijo, se tedaj pojavijo prvi poskusi pozitivnega ovrednotenja identitete in vloge laikov v Cerkvi, ki izhaja iz zakramenta krsta ne pa svetega reda. Najbolj prepoznavni avtorji so J. H. Newman, A. Möhler, A. Rosmini in Y. Congar. Misel slednjega je bila široko povzeta v koncilskih dokumentih (LG, AA in AG).
Vprašanje laikov je za cerkveno učiteljstvo postalo nadvse aktualno z upadanjem števila duhovniških poklicev. Izraža se v obliki vse glasnejše zahteve, da je laikom oz. tistim, ki delujejo v Cerkvi na »profesionalni« ravni, potrebno določiti njihovo »mesto« in »vlogo«, ki jo morejo opravljati glede na to, da niso prejeli zakramenta svetega reda. Teologija opozarja, da to pomeni vračanje v stare sheme, ne pa rešitev v sedanji situaciji. Še več, to zelo hitro pripelje do klerikalizacije laikov in tako do zanikanja njihove istovetnosti in poslanstva, ki ne izhajata iz missio, ki jo nekateri prejmejo s strani hierarhije, ampak iz krstnega duhovništva, ki vse ude Cerkve »zavezuje« k posvečevanju sebe in sveta v zvestobi osebni karizmi.
Koordinator: doc. dr. Ivan Platovnjak DJ
