Diplomsko delo Davida Ahačiča z naslovom Teološki program poslikave srbske pravoslavne cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
Diplomsko delo predstavlja zgodovinski oris življenja in zapuščine Srbske pravoslavne Cerkve na Slovenskem, zlasti z obravnavanjem cerkvene stavbne dediščine. Osrednja pozornost je namenjena ljubljanski cerkvi sv. Cirila in Metoda in sistemu dekoracije njene notranjščine. Svete podobe na 285 slikovnih polah služijo za predstavitev (srbske) pravoslavne hagiografije, pa tudi za oris vzhodnocerkvene likovne tipografije. Nadalje delo prinaša splošne podatke o Srbski pravoslavni Cerkvi in pravoslavju nasploh, ob spisih svetega Janeza Damaščana pa razloži tudi mesto in pomen svete umetnosti v krščanski tradiciji. Odlično je prikazano, kako je vodilni motiv vzhodne krščanske umetnosti kristologija, na katero se navezujejo mariološke in hagiografske teme. Skoznje vzhodna likovna tradicija usmerja k presežnim vsebinam in k Svetemu Duhu, ki napolnjuje svete ikone.
Diplomant na primeru poslikave omenjene cerkve razloži bogat teološki program poslikave in pri tem opozorili na ključno mesto umetnosti znotraj pravoslavne teologije in bogočastja. Dragocen del diplomskega dela je povzetek zgodovinskega obstoja Srbske pravoslavne Cerkve na Slovenskem, kjer predstavi tragično usodo celjskega in mariborskega božjega hrama ter zaenkrat nejasno stanje starodavnega svetišča v Bojancih v Beli krajini.
Izdelava diplomskega dela je zahtevala osebne stike z duhovniki Srbske pravoslavne Cerkve v Ljubljani, Celju in Novem mestu, nadalje konzultiranje nekaterih arhivov. Posebna kakovost diplomskega dela je Priloga z 21 barvnimi fotografijami in skice med besedilom. Diplomant je z izjemno prizadevnostjo napravil več kot sto fotografij posameznih ikon v ljubljanski pravoslavni cerkvi.
Diplomsko delo je odličen kažipot k zakladnici estetike krščanskega Vzhoda. Ima interdisciplinarno kakovost, saj se tu teologija posrečeno povezuje z umetnostno zgodovino. Delo je zgledno po vsebinski, jezikovni in oblikovni plati. Dobilo je oceno odlično (10). Predlagam ga za Tomaževo nagrado.
doc. dr. Bogdan Dolenc
