Tomaževa proslava, na kateri bodo študentje Teološke fakultete (TEOF) Univerze v Ljubljani prejeli diplome in Tomaževe nagrade, bo potekala v ponedeljek, 2. marca 2015, v Ljubljani.
Slovesnost se bo začela ob 9.00 v stolnici sv. Nikolaja, kjer bo veliki kancler TEOF ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM ob somaševanju škofov, profesorjev in drugih duhovnikov daroval sveto mašo.
Slavnostna akademija se bo začela ob 10.30 v veliki dvorani TEOF na Poljanski cesti 4. Po uvodni pesmi in pozdravih se bo program nadaljeval s slavnostnim predavanjem doc. dr. Ivana Platovnjaka DJ z naslovom Izzivi krščanske duhovnosti danes. Sledila bo podelitev diplom in priznanj ter Tomaževe nagrade.
Pri bogoslužju in na slavnostni akademiji sodelujeta Mešani pevski zbor (MPZ) študentov Teološke fakultete pod vodstvom Gregorja Klančiča in Pevski zbor PEGIUS študentov Pravne fakultete pod vodstvom Ane Leban. Slavnostno akademijo bo povezoval Janez Suhoveršnik.
Dodatne informacije dobite v dekanatu Teološke fakultete na Poljanski cesti 4 v Ljubljani, tel. 01/434–58–10, e-naslov: [email protected] ali na spletni strani.
Tomaž Akvinski, O. P. , zavetnik teologov in študentov
Tomaževa proslava je dobila ime po sv. Tomažu Akvinskem (1225–1274), zavetniku teologov, akademikov, knjigarnarjev in študentov.
Tomaž Akvinski se je rodil leta 1225 v kraju Roccasecca na fevdu grofov d'Aquino, v današnji provinci Frosinone. Bil je učenec Alberta Velikega (1193–1280). Umrl je 7. marca 1274 v samostanu Fossanova, pokopan pa je v samostanu Des Jacobins v Toulousu v Franciji.
Sv. Tomaž je bil eden izmed najvidnejših mislecev sholastične filozofije, ki je dosegla vrhunec na sredini 13. stoletja. V raziskavah se je lotil največjih filozofskih problemov svojega časa, kot so sta vprašanje odnosa med vero in razumom ter vprašanje avtoritete religije in teologije, ki je takrat povezala vsa polja znanja.
Misel sv. Tomaža še danes žanje široko odobravanje ne samo v nekatoliških krogih (npr. med ameriškimi protestantskimi teologi), ampak celo v nekrščanskih krogih. Razlog za to je njegova metoda dela, ki sloni na racionalni argumentaciji in je odprta za vire in prispevke iz najrazličnejših pogledov. Njegove raziskave so se intelektualno začenjale s Svetim pismom, nadaljevale pa brez slehernega predsodka tudi s poganskimi, judovskimi in muslimanskimi avtorji, pri čemer je imel vedno pred očmi krščansko razodetje, ki je bilo merilo za presojo vsake kulture, nauka ali avtorja.
Njegova misel je vrhunec dosegla v delu Summa Theologiae, v katerem je na sistematičen način obravnaval odnos med vero in razumom ter druga velika teološka vprašanja.
