Koledovanje ali trikraljevska akcija je dobrodelna akcija Misijonskega središča Slovenije, med katero koledniki zbirajo darove za uresničitev projektov misijonarjev. Njena prepoznavnost je že vrsto let zvezda vodnica, ki preko otrok prinaša veselje in blagoslov po družinah, povezuje župnijo v skupnem veselju ob božičnih praznikih in v novem letu, obenem pa je zvezda dobrote, ki pomaga misijonarjem uresničevati projekte za pomoč otrokom in mladim v misijonskih deželah. Z zbranimi sredstvi vsako leto podprejo projekte ali poslanstvo misijonarjev, da lahko pomagajo najrevnejšim. Akcija v Sloveniji vsako leto poteka med božičem, 25. decembrom, in praznikom sv. treh kraljev oz. praznikom Gospodovega razglašenja, 6. januarjem.

Ob koncu Trikraljevske akcije Misijonsko središče Slovenije priredi srečanja kolednikov po posameznih škofijah. Koledniki posameznih župnij se predstavijo in si tako izmenjajo izkušnje.

Srečanja kolednikov bodo:

• za celjsko škofijo v Celju pri salezijancih, v soboto, 9. januarja ob 9. uri;
• za koprsko škofijo v Škofijski gimnaziji v Vipavi, v soboto, 9. januarja ob 10. uri;
• za ljubljansko nadškofijo v Škofijski gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano, v soboto, 16. januarja ob 9.30;
• za mariborsko nadškofijo v Šentilju pod Turjakom, v soboto, 9. januarja ob 9.30;
• za mursko-soboško škofijo v Ljutomeru, v soboto, 9. januarja ob 9.30;
• za novomeško škofijo v Novem mestu v stolnici, v soboto 9. januarja ob 10. uri.

Izvor trikraljevskega koledovanja

Trikraljevska akcija je po izvoru poganska šega, ki je označevala obhode ob prehodu starega v novo leto (Kalendae Januariae). Krščanstvo je obrednim obhodom – koledovanju dalo novo vsebino: pričeli so oznanjati veselo novico, da se je rodil odrešenik sveta, Jezus Kristus.

Poseben pomen so imeli koledniki v kmečkem okolju. K hišam so prinašali blagoslov za letino ter zdravje in srečo ljudem in živini, zato so bili zmerom in povsod dobrodošli in vredni plačila.

Običaj je bil razširjen in prisoten po vsej Sloveniji vse do druge svetovne vojne. Z leti so nekdaj številni koledniki po naših vaseh in mestih postali redkost. V večini krajev so nazadnje koledovali le še otroci. Bogastvo koledniških pesmi in običajev pa še vedno priča o živosti koledovanja na Slovenskem.

Namen trikraljevske akcije

Trikraljevska akcija ima pet glavnih namenov:

Duhovni namen

Pomembno je, da se zavedamo, da smo vsi lahko misijonarji in oznanjevalci evangelija. Poklicani smo, da prinašamo veselo oznanilo, da smo nosilci upanja. Koledniki postajajo pogumni znanilci vesele novice o Jezusovem rojstvu.

Obuditev tradicije

Koledniška tradicija je bila na Slovenskem pred II. svetovno vojno zelo živa. Z obuditvijo te tradicije pa trikraljevska akcija dobiva tudi globlji pomen, saj je oplemenitena z novim ciljem – solidarnostjo z revnejšimi in potrebnimi pomoči.

Izobraževalni namen

Spoznavanje dežel in različnih kultur. Preko darov trikraljevske akcije, ki so vsako leto namenjeni enemu izmed naših misijonarjev, ki delujejo po vseh kontinentih sveta, spoznavajo koledniki vsako leto novo deželo, življenje ljudi, naravne in kulturne znamenitosti …

Vzgojni namen

Vzgoja za odprtost in solidarnost z drugimi je v veliki meri pomanjkljiva v današnjem vzgojnem in izobraževalnem programu šolstva, saj je vse večji poudarek na izobraževanju. Vzgoja k pripravljenosti za pomoč, dobrodelnost, sodelovanje … pa bo otrokom šele kazala smer k tistim vrednotam, za katere nas navdušuje evangelij.

Materialni namen

Zbiranje prispevkov za projekte slovenskih misijonarjev je nenazadnje namen, ki daje nov pomen koledovanju. Ni več le ljudski običaj, temveč se povezujemo z misijonarji po vsem svetu in preko njih z ljudstvi, plemeni ali narodi, ki so materialno ubogi in potrebni pomoči. Prav je, da imamo odprte oči za stiske bližnjih in tudi za stiske ljudi po svetu.