Od 8. do 10. maja 2023 je v Bukarešti potekala konferenca Komisije za družino in življenje pri Svetu evropskih škofovskih konferenc (CCEE). Zbralo se je 40 predstavnikov evropskih škofovskih konferenc, in sicer iz 22 držav Evrope. Iz Slovenije sta se je udeležila predsednik Urada za družino pri SŠK in ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore ter tajnik istega urada mag. Luka Mavrič. Naslov konference je bil: "Gospod, kako bi mogli poznati pot?" (Jn 14,5). Družina v današnji Evropi".
Predsednik komisije CCEE za družino in življenje msgr. Leo Cushley, nadškof v St. Andreu in Edinburghu, je poudaril, da je "ta konferenca odgovor na prošnjo papeža Frančiška, naj branimo družino in se zavežemo, da jo bomo varovali pred pritiski ideološke kolonizacije". Msgr. Gintaras Grušas, nadškof v Vilni in predsednik CCEE, pa je izrazil upanje, da bo srečanje "omogočilo večjo povezanost med Cerkvami in pomagalo ozdraviti Cerkev prek družin".
Udeleženci so prisluhnili predavanju prof. Gabriele Gambino, podsekretarke Dikasterija za laike družino in življenje, ki je predstavila dokument Katehumenatska pot za zakonsko življenje. Opisala in predlagala je tudi nekatere korake, ki jih lahko vsaka Cerkev sprejme za uresničevanje smernic iz dokumenta.
Kard. Willem Eikj, nadškof v Utrechtu, je govoril o katoliškem nauku o vrednotah in normah glede zakonske zveze in spolnosti. Današnji sekularizirani ljudje zakonske zveze ne vidijo več kot nekaj, kar je ustanovil Bog, ampak zgolj kot človeško institucijo.
V nadaljevanju so udeleženci prisluhnili poročilu Nicole Speranza, generalnega sekretarja FAFCE, ki je spregovoril o največjih izzivih za družine danes, in sicer z zakonodajnega vidika, tako na evropski kot nacionalni ravni.
V četrtem zasedanju je p. Juan José Pérez-Soba, prof. pastoralne teologije na Papeškem teološkem inštitutu Janeza Pavla II, spregovoril o "krščanski formaciji v kontekstu družinskega življenja". Nakazal je tri izhodiščna načela: teologija telesa (po papežu J.P. II.), teologijo ljubezni (po papežu Benediktu XVI.) in pastoralno spreobrnjenje (po papežu Frančišku), ki govori o čustveni formaciji in spremljanju.
Delovna srečanja so se prepletala z dvema trenutkoma skupinskega dela in nacionalnimi poročili. V njih so udeleženci predstavili svoja poročila o razmerah in stanju družine ter odnosa do življenja v posameznih državah. Razpravljali so o izzivih, s katerimi se soočajo današnje družine in Cerkev v Evropi, kjer poteka proces naraščajoče sekularizacije in proces upadanja verske prakse, z redkimi izjemami.
Srečanje kljub temu ni potekalo v pesimističnem vzdušju, ampak v prepoznavanju novih priložnosti za evangelizacijo v današnjem svetu. Novi programi in pobude so zelo očitna znamenja, da se prebuja drugačna zavest o večji vključenosti laikov v oznanjevanje. Evangeljsko oznanilo je še vedno privlačno, še posebej, kadar to sporočilo posredujejo družine s svojim zgledom pristnega krščanskega življenja.
Luka Mavrič,
tajnik UD SŠK
