Dragi bratje in sestre v Kristusu.

Dan pepelnične srede je dan pričetka velikega posta za osvoboditev našega srca za Kristusa in za mir v Ukrajini in po svetu. Vsi drhtimo v velikem trepetu. Čutimo grožnjo svetovne vojne. Naša misel in molitev gresta na krilih Svetega Duha v srca vseh trpečih, preganjanih in umirajočih. Pepelnični pepel je pepel iz oljčnih vejic, ki pomenijo mir. S tem pepelom smo se zmeraj posuli na začetku posta. To pomeni umiranje grešnemu človeku, da bi na Veliko noč v Kristusu v nas vstal novi človek. Sedaj se sipa na ves svet pepel v vojni porušenih ukrajinskih domov. Pepel vojne v Siriji, Iraku in Afganistanu nas ni dosegel. K nam so od tam prišli mnogi begunci, vendar takrat še nismo občutili grožnjo vojne. Sedaj jo občutimo tudi mi.

Nismo se še opomogli od novega korona virusa in njegovih posledic, ko že moramo zbrati nove moči, da se bomo lahko borili za svoje življenje in za življenje tistih, ki bodo prišli na naša vrata prosit pomoči, kruha in strehe nad glavo. Ne moremo se več postiti zgolj zase in za svojo duhovno okrepitev. Ne moremo več praznovati Velike noči zgolj za svoje duhovno veselje in za obloženo velikonočno mizo. Postili se bomo tudi za druge in za njihovo preživetje. Postili se bomo, da bi drugi prišli do miru, da bi potem lahko tudi mi bili v miru.

Mir, ki ga sklepajo voditelji tega sveta, je zelo jalov mir. Pogodbe o miru čez noč postanejo preperele. Zgrozijo nas laži tistih, ki imajo v rokah svetovni mir. Njihova lahkotnost poseganja po orožju nas vedno znova pretresa in v nas prebuja zgroženost: Kje imajo ti ljudje vest? Kje je njihova človečnost? Kako je to sploh možno v tem času? Ne pretrese jih niti večkratni klic papeža Frančiška, da so pred Bogom odgovorni za svoja dejanja in se nehajo igrati z grožnjo uničenja človeštva.

Vsi ljudje v sebi nosimo svojo zgodbo. Milijone teh zgodb se sestavlja v eno veliko zgodbo o miru ali o vojni. Svetovni voditelji ne morejo nič storiti sami. Lahko delujejo samo, če imajo podporo za mir ali pa za vojno velikanskih množic, ki pa jih sestavljamo vsi posamezniki. V človeškem srcu se odvijajo veliki boji za mir ali za nemir.

 Ali je v slovenskih srcih več miru, kot ga je v ruskih in ukrajinskih? Ne. Sploh ne. V vsakem srcu je samo toliko miru, kolikor je v njem tiste tišine, ki zmore v sebi zaslutiti Božjo pričujočnost in glas Boga. Težava pa je v tem, da smo v tem sedanjem času pozabili na Boga. Predali smo se svojemu napuhu in grožnjam. In kje ni napuha in groženj? Povsod sta, prav povsod.

Koliko slabih besed in zlohotnih želja namenjamo drug drugemu. Vsepovprek se obtožujemo. Koliko časa že govorimo, da se nekaj med nami dogaja, kar ni prav, pa ne vemo, kaj se dogaja. Dogaja se to, da smo hrupni drug proti drugemu. Celo molimo drug proti drugemu. Obhajamo bogoslužja drug proti drugemu. Delamo dobra dela drug proti drugemu. Cerkve se delijo druga proti drugi. Potvarjamo zgodovino drugi proti drugemu. Postajamo si napoti drug proti drugemu. Kristusa smo razdelili drug proti drugemu.

Nebeška Mati Marija nas je v Fatimi opozorila, naj nehamo z grehi zlorabljati Boga drug proti drugemu. Nebeško opozorilo človeštvo ni vzelo resno. In kaj se bo sedaj zgodilo z nami? Se bo zgodil konec? Bog ni bog konca. Bog je čudovit v svojih novih začetkih. V sedanji svetovni stiski nas Bog sili k novemu razmišljanju in k zdravi pameti. Bog nam govori po tej stiski. Govori nam, da ne moremo in ne smemo biti drug proti drugemu. Bog je Oče vse ljudi. Vsi smo njegovi sinovi in hčere. Naša šibkost lahko najde svojo oporno točko samo v Bogu.

Iščimo v tem postnem času Boga. Zelo ga iščimo. Če nas grabita histerija in panika, iščimo Boga. Če nas grabi jeza nad Putinom in njegovim pristaši, iščimo Boga. Če nas grabi sovraštvo do nam nenaklonjenih, iščimo Boga. Če nas grabi obup, iščimo Boga. Svetovna stiska je sedaj naša Kalvarija. Tukaj pa je že Kristus na križu, zato nismo sami ali osamljeni. Na tej Kalvariji nas Bog ne razume po naših človeških načrtih, temveč po svoji nedoumljivi slavi in neskončni ljubezni do nas. V tišini našega srca veliko molimo. Naj bo ta molitev vpitje k Bogu po njegovi bližini, usmiljenju in pomoči. Bog je prav v tej tišini. Čaka nas, hrepeni po nas, ljubi nas.

Že tretja Velika noč v zadnjih letih bo drugačna. Pri prejšnjih dveh se nismo prepustili skušnjavi strahu in žalosti. Tudi letos se ne bomo. Vstali Kristus je naš Rešitelj, naša varnost in naše večno življenje. Kdo je lahko zoper nas, če je vstali Kristus z nami? Nihče. On je naše večno življenje že sedaj in nekoč v Očetovi slavi v prečudoviti večnosti.

Vse naj nas blagoslavlja in tolaži nebeški Oče, ki nam je po Kristusu dal moč Svetega Duha, da ohranimo v sebi tišino Božjega miru in upanja na rešitev iz sedanje stiske. 

Nebeška Mati Marija, Kraljica miru, naj bo vedno za nami in prosi za nas pri Bogu.

Skupaj z vami na poti do Kristusovega vstajenja, 

vaš škof  +Peter