Velika noč, naše veselje in upanje.
Zatišje, ki se je spustilo na 'kalvarijski' grob, v katerega je bilo na mukotrpni petek položeno Kristusovo iztrpljeno telo, se je kot koprena razpotegnilo tudi na srca njegovih učencev. Agonija je končana. Vsaj to. Ni pa še konec strahu in negotovosti, kaj se bo zgodilo v prihodnih dneh. Učenci so se potuhnili v strahopetno skritost in čakanje; v Jeruzalemu se v visokih krogih čuti panika. Pilat je nervozen, veliki duhovniki in njihova zločinska pajdašija pa tudi. Gotovo še niso pozabili napovedi od njih umorjenega, da bo tretji dan obnovil tempelj svojega telesa. Kaj, če se bo to res zgodilo? Ne sme se! Rojeva se nov scenarij: podkupovanje stražarjev groba za laž, da križani ni vstal.
Čeprav so priče 'kalvarijske' drame doživele konec zasmehovanega 'judovskega kralja', so vsi čutili, da se je to zgodilo z nekim namenom. Niso pa vedeli s kakšnim. In prav v tem je čudovitost Božjih načrtov in delovanja. Zmeraj gre za presenečenje. Nič ni po človeških planih. Že naši predniki so iz izkušnje skovali pregovor: 'Božja pota niso naša pota'. Bog v svoji nedoumljivi modrosti in previdnosti vse vodi do končnega smisla, ki se mu pravi: novo nebo in nova zemlja. Stvarstvo in človeštvo gresta v to smer. Ne gre za avtomatično določenost, temveč za podarjeno pridruženost Božji slavi. Ljudje to lahko svobodno sprejmemo kot ljubeče povabilo, lahko pa izberemo tudi zavrnitev.
Kot je Oče poslal svojega Duha, da pričuje nad Jordanom, da je od Krstnika krščeni njegov ljubljeni Sin, nad katerim ima veselje, je tudi tokrat poslal v jutro 'tretjega dne' moč vseh moči, Duha, v katerem je umorjeni, a vendar Očetu neomajno zvesti Sin, vstal v življenje.
Zgodilo se je novo stvarstvo, rodilo se je novo človeštvo, začela se je nova zgodovina. Nič več ni tako, kot je bilo. Trohnoba smrti je odpravljena. Tukaj in sedaj in na vse večne čase je novo Življenje, ki več ne umrje. Strah je bil pregnan.
Med učence in druge priče vstalega Gospoda se je naselilo veliko veselje. Niso ga mogli ohraniti zase. Prišlo je tudi do nas. Prišlo je z oznanilom, ki daje upanje, da bomo vstali tudi mi.
V veri v vstajenje molimo k Svetemu Duhu in se zaupajmo njegovi neizmerni moči, da je on začetek novega življenja tudi v dotolčeni Ukrajini, in povsod, kjer ni miru.
Ob veliki noči vam želim mir srca, mir vašega prebivališča, mir v domovini.
Blagoslovljena in mirna naj vam bo Velika noč.
Msgr. dr. Peter Štumpf SDB,
soboški škof
