Na zadnji dan meseca septembra smo se ob godu našega zavetnika sv. Vincencija Pavelskega zopet zbrali vsi Vincencijevi. To smo organizacije, ki nas povezuje duhovnost sv. Vincencija Pavelskega: Misijonska družba lazaristov, Hčere krščanske ljubezni, Marijine sestre čudodelne svetinje, Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote in Vincencijeva zveza dobrote, Marijanska vincencijanska mladina, Vincencijeve konference, Združenje čudodelne svetinje in Vincencijeva družina.

Srečali smo se na Taboru v Ljubljani, praznovanje pa je bilo letos posvečeno 150. obletnici Gnidovčevega rojstva in 140. obletnici posvetitve cerkve Srca Jezusovega. 

Po uvodni molitvi, ki so jo pripravile sestre usmiljenke in Marijine sestre, smo ob kavi poklepetali, predvsem z vsemi tistimi, ki jih čez leto ne srečujemo pogosto. Nato smo prisluhnili razmišljanju upokojenega mariborskega nadškofa dr. Marjana Turnška o svetosti. V svoji razlagi je poudaril, da je svetost mogoča, in to v vseh časih in za slehernega človeka. Truditi se za svetost ne pomeni, da smo brez greha, kakor si hitro predstavljamo svetnike. Iti po poti svetosti pomeni ves čas urejati svoje celotno bitje, svojo telesno, duševno in duhovno raven tako, da po nas ljudje lahko srečujejo Boga oz. njegovo ljubezen.

Po nagovoru je g. nadškof ob somaševanju duhovnikov lazaristov daroval slovesno sveto mašo. V pridigi nam je vizitator lazaristov, g. Robert Petkovšek, osvetlil nekaj vidikov o letošnjih slavljencih, častitljivem Božjem služabniku Janezu Frančišku Gnidovcu in cerkvi Srca Jezusovega. Oba sta bila rojena v duhovnem zavetju sv. Vincencija, ki je poudarjal, da je poslanstvo misijonarja, voditi ljudi k ljubezni do Boga in do bližnjega. To je Janez Frančišek posebej dosledno izpolnjeval. Spodbudil nas je, naj si ga vzamemo za vzornika in radi molimo za njegovo beatifikacijo.

Po sveti maši je sledilo kosilo v študentskem domu Vincencij, po kosilu pa smo sklenili naše srečanje z akademijo Božjemu služabniku Janezu F. Gnidovcu in cerkvi Srca Jezusovega v pozdrav, ki so jo skrbno pripravili Fantje z Jožefovega hriba. Zaključili so s petimi litanijami Srcu Jezusovemu, katerim smo z veseljem odgovarjali in se Mu vsak v svojih mislih priporočili.

Skupaj smo preživeli lep dan, od katerega je vsak lahko odnesel nekaj spodbude za nadaljnje delo in življenje. Naj nam Vincencijev in Gnidovčev zgled svetosti pomagata, da bi jo tudi mi živeli najprej v sebi in svojih najbližjih odnosih ter jo tako ponesli v svet!

Ana Nuša Zavašnik