Pripadniki Vojaškega vikariata pri Slovenski vojski s sodelavci in družinami so se v nedeljo, 23. septembra 2018, podali na pohod od vojašnice v Kranju do Brezij.
Prebujeni v sveže nedeljsko jutro 23. septembra so se pripadniki Vojaškega vikariata s svojimi sodelavci v uniformi in njihovimi družinskimi člani zbrali v vojašnici v Kranju. Na pot do brezjanskega romarskega središča so se podali ob pol šestih zjutraj. Dva dni prej so namreč vojaški kaplani in pastoralni asistenti z vojaškim vikarjem na čelu praznovali dan svoje enote.
Leta 2000 je bil namreč 21. septembra podpisan Sporazum o duhovni oskrbi v Slovenski vojski med Vlado Republike Slovenije in Slovensko škofovsko konferenco, oktobra pa sporazum z Evangeličansko cerkvijo.
Vikariat pripadnikom Slovenske vojske zagotavlja duhovno in versko oskrbo, zato so se odločili tudi letos praznovati svoj ustanovni dan na Gospodov dan. Simbolično so prehodili pot od vojašnice do bazilike. Takšno je življenje človeka, tudi vojaka - razpeto med zemljo in nebom. Ta se vedno znova pri svojem poklicu znajde razpet med vprašanja svojega poslanstva, profesionalnosti, uporabe sile, povzročitve smrti, spoštovanja človekovega dostojanstva, velike izpostavljenosti življenjskim nevarnostim, etike ter vprašanji smisla in konca. Kaj bo z menoj? Kaj z mojimi domačimi?
Okoli 80 zbranih vojakov in družin se je priključilo sodelovanju pri maši ob 10. uri, ki jo je vodil vojaški vikar Matej Jakopič skupaj z namestnikom Milanom Pregljem in novim vojaškim kaplanom iz murskosoboške škofije Matjažem Klenarjem Muršičem, ki je na dan Vojaškega vikariata zaprisegel in s tem zaključil trimesečno temeljno vojaško usposabljanje v Vipavi.
Molili so zase, družine vojakov in domovino
Romanje je pomembno tudi za vojaške kaplane in asistente, ki se zavedajo, kako pomembno je, da so predvsem duhovni očetje in matere in da bi rasli v spoznanju in razločevanju, saj le tako lahko nudijo (dodatni) pogled z drugega zornega kota, ko se vojaki srečujejo z mnogimi dilemami in težavami. Tudi za to so molili.
Sledila sta druženje in malica za vse, ki so jo pripravili pripadniki vojaškega vikariata s sodelavci.
Silvestra Sadar
