Na Trgu svetega Petra je v soboto dopoldne potekala zadnja od t.i. jubilejnih avdienc, ki jih je papež Frančišek imel v svetem letu Usmiljenja ob sobotah. Govoril je o vključevanju kot posebnem vidiku usmiljenja. Bog namreč noče nikogar izključiti iz svojega načrta ljubezni, ampak želi vključiti vse. Po krstu nas naredi za svoje otroke v Kristusu, dele njegovega telesa, kar je Cerkev. Mi kristjani pa smo povabljeni, da uporabljamo isti kriterij: usmiljenje je tisti način ali stil delovanja, s katerim si prizadevamo v svoje življenje vključevati druge, pri čemer se izogibamo zapiranju vase in v svojo egoistično varnost.
Ljubiti brez izključevanja
Papež Frančišek je pri katehezi izhajal iz Jezusovih besed: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne pozna Sina, razen Očeta, in nihče ne pozna Očeta, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti. Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11,25-28).
V tem odlomku iz Matejevega evangelija Jezus izreče univerzalno povabilo: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek.« Kot je poudaril papež, iz tega poziva ni nihče izključen, kajti Jezusovo poslanstvo je vsaki osebi razodeti Očetovo ljubezen. »Na nas pa je, da odpremo srce, zaupamo v Jezusa in sprejmemo to sporočilo ljubezni, ki nas vodi v skrivnost zveličanja.« Ta vidik usmiljenja, torej vključenost, se izraža v široko razprtih rokah, da bi sprejemali brez izključevanja, brez klasificiranja drugih na podlagi socialnega položaja, jezika, rase, kulture, religije. »Pred nami je samo oseba, ki jo je treba ljubiti, kakor jo ljubi Bog,« je poudaril sveti oče. Kar najdem na delovnem mestu ali v svoji četrti je oseba, ki jo je treba ljubiti, kakor jo ljubi Bog.
V zgodovini prepoznati načrt velikega dela vključevanja
Utrujene in obtežene osebe srečujemo tudi danes: na ulici, v javnih uradih, zdravstvenih ambulantah … »Jezusov pogled počiva na vsakem od teh obrazov, tudi po naših očeh. In naše srce – kakšno je? Je usmiljeno? In naš način razmišljanja in delovanja – je vključujoč? Evangelij nas poziva, da v zgodovini človeštva prepoznamo načrt velikega dela vključevanja, ki v polnosti spoštuje svobodo vsake osebe, vsake skupnosti, vsakega naroda ter vse poziva k oblikovanje ene družine bratov in sester v pravičnosti, solidarnosti in miru in k vključenosti v Cerkev, ki je Kristusovo telo.«
Postanimo orodja vključujočega Očetovega usmiljenja
Kako resnične so Jezusove besede, ki vabijo utrujene in obtežene, naj gredo k njemu, da bi našli počitek. Njegove razširjene roke na križu nam govorijo, da ni nihče izključen iz njegove ljubezni in njegovega usmiljenja. Niti največji grešnik. Vsi smo vključeni v njegovo ljubezen in njegovo usmiljenje. Najbolj neposreden izraz, s katerim se čutimo sprejete in umeščene vanj pa je njegovo odpuščanje. »Vsi potrebujemo Božje odpuščanje. Vsi potrebujemo srečanje z brati in sestrami, ki nam pomagajo iti k Jezusu, odpreti se za dar, ki nam ga je dal na križu,« je zatrdil papež in dodal, naj se pri tem ne oviramo. »Nikogar ne izključujmo! Nasprotno, s ponižnostjo in preprostostjo postanimo orodja vključujočega Očetovega usmiljenja.« Sveta mati Cerkev v svetu širi velik objem Kristusa, mrtvega in vstalega. Tudi Trg svetega Petra s svojimi kolonadami izraža ta objem. »Pustimo, naj nas vplete v to gibanje vključevanja drugih, da bomo postali priče usmiljenja, s katerim je Bog sprejel in sprejema vsakega med nami,« je sklenil katehezo papež Frančišek.
