Poročilo s sedmega mednarodnega simpozija cerkvenih pravnikov v Subotici
V Subotici v Srbiji je v petek, 11. in v soboto, 12. oktobra 2013, v soorganizaciji Hrvaškega kanonističnega društva, Teološke fakultete Univerze v Zagrebu, subotiške škofije in pod pokroviteljstvom Hrvaške škofovske konference (HBK), potekal sedmi mednarodni simpozij cerkvenih pravnikov z naslovom Zaroka in priprava na zakon.
Sedemnajst predavateljev iz Bosne in Hercegovine, s Hrvaške, iz Italije, Slovenije in Srbije je iz različnih zornih kotov osvetlilo zaroko in obdobje priprave na zakon. Simpozij je bil zasnovan interdisciplinarno, zato so poleg cerkvenih pravnikov in teologov na njem sodelovali tudi profesorji in drugi strokovnjaki s področja psihologije, civilnega ter rimskega prava. Na simpoziju so bili navzoči tudi domači škof Ivan Penzeš, škof iz Zrenjanina László Német, škof in vojaški ordinarij Bosne in Hercegovine ter profesor zgodovine in cerkvenega prava v Sarajevu Tomo Vukšić kot predavatelj ter dubrovniški škof Mate Uzinić, ki je tudi duhovni vodja društva.
Predsednik društva Josip Šalković je izpostavil velik pomen zaroke in časa priprave na poroko kot milostni trenutek, še posebej v času, ko je pri mnogih mladih parih zaradi pomanjkanje vere in oddaljenosti od Cerkve izginil motiv za sklenitev krščanskega zakona, kar predstavlja za Cerkev in pastoralne delavce velik izziv in priložnost za poglobljeno predvsem daljno in bližnjo pripravo na zakon. Zaroka je danes običajno neformalna in v primeru razhoda para nima pravnih posledic. To obdobje je pogosto osredotočeno bolj na zunanjo pripravo, Cerkev pa ima neizkoriščene možnosti, da zaročnemu obdobju da duhovno vsebino in zaročence temeljiteje pripravi na krščanski zakon. Kakor so pri gradnji hiše potrebni dobri temelji, tako so dobri temelji nujni tudi pri ustvarjanju življenjske skupnosti v zakonski zvezi. Te temelje ustvarja predvsem čas skupne hoje pred poroko. To je čas rasti, zorenja, medsebojnega spoznavanja ter umevanja in sprejemanja vsebine krščanskega zakona, ki prinaša nove pravice in dolžnosti in po zakramentalni milosti daje moč za uresničitev te od Boga hotene osnovne življenjske skupnosti.
Prva predavanja so osvetlila zgodovinske in pravne vidike zaroke. V rimskem pravu in v prvih stoletjih krščanstva je zaroka imela velik pomen, pogosto je šlo za pogodbo in dogovor med družinami, čeprav je že takrat veljalo načelo svobodne izbire zakonskih partnerjev (matrimonia debent esse libera). Kasneje, npr. v času tridentinskega koncila (1545–1563) je vzporedno z uvedbo kanonične oblike poroke tudi v Cerkvi zaroka dobila formalno obliko, in s tem napravila jasno razliko med predporočno obljubo in zakonsko privolitvijo.
Predavatelji so se v nadaljevanju osredotočili na aktualna vprašanja v povezavi z zaroko in (ne)veljavnostjo zakonske privolitve, npr. pomen poročne obljube, daljna, bližnja in neposredna priprava na zakon, pomen poizvedb pred poroko v povezavi z eventualno poznejšo ničnostno pravdo, pomen oklica in poizvedb pred poroko, pastoralna in pravna vprašanja v pripravi na poroko, npr. predporočna pogodba in njen vpliv na veljavnost zakonske zveze. Udeleženci simpozija so prisluhnili tudi psihologu, ki je razdelal temo psihične zrelosti in minimalne zrelosti, ki je potrebna za sprejem zakonskih obveznosti. Naslednja predavanja so se dotaknila praktičnih vprašanj, kot npr. podaljšana zaroka, primer nasprotovanja poroki s strani staršev, krščanski zakon odraslih katehumenov, naravne dolžnosti do partnerja iz prejšnjega zakona in do iz tega zakona rojenih otrok, preklic prepovedi sklenitve zakonske zveze, ki je bila izrečena s sodbo cerkvenega sodišča. Podpisani sem spregovoril na temo Odpadnik od vere in sklenitev zakonske zveze in predstavil zgodovinski razvoj zakonodaje na tem področju in zadnje zakonske spremembe s tega področja ter odprta vprašanja. – Vsa predavanja bodo izšla v knjigi v znanstveni zbirki Studia canonica croatica št. 7.
V četrtek, 10. oktobra 2013, dan pred začetkom simpozija, je imelo Hrvaško kanonistično društvo v Vukovarju letni občni zbor, udeleženci pa so tam imeli tudi mašo za vse mrtve v hrvaški domovinski vojni, obiskali pa so tudi Ovčaro in pokopališče, kjer počiva več kot devetsto žrtev vojne iz omenjenega mesta.
Subotiška škofija je po verski pripadnosti večinsko katoliška, njeni verniki pa so predvsem Hrvatje in Madžari. Udeleženci simpozija so v stolni cerkvi, ki je posvečena sv. Tereziji Avilski, v petek darovali evharistično daritev, obiskali so tudi mestno hišo in druge znamenitosti Subotice. Prihodnji simpozij bo oktobra 2014 v Splitu.
Poročilo pripravil Andrej Saje.
