V četrtek, 1. marca 2018, četrti dan obiska Ad limina Aposolorum, bodo slovenski škofje darovali jutranjo sveto mašo s papežem Frančiškom v kapeli doma sv. Marte v Vatikanu. Po maši bo sveti oče sprejel vsakega škofa na zasebni pogovor, nato se bo srečal z vsemi na skupni avdienci.
Pogovor s svetim očetom, naslednikom apostola Petra, je eden od osrednjih trenutkov obiska Ad limina, saj so škofje dolžni papežu osebno predstaviti stanje v svojih škofijah, ključne izzive, s katerimi se srečujejo, in okrepiti vezi med krajevno in vesoljno cerkvijo. Obisk Ad limina namreč ni zgolj uradni administrativni dogodek, ampak je pravo teološko, pravno, duhovno in pastoralno dejanje, namenjeno krepitvi vezi med krajevnimi pastirji in rimskim škofom, ki v ljubezni predseduje vsem Cerkvam.
Že od začetkov krščanstva so verniki, duhovniki in pastirji krajevnih Cerkva romali na grobove svetih apostolov Petra in Pavla ter s tem izkazovali globoko duhovno povezanost in cerkveno enotnost. Srečanje z naslednikom apostola Petra, prvega varuha zakladnice vere, je namenjeno krepitvi enotnosti v veri, upanju in ljubezni.
Vsak škof bo na zasebnem pogovoru papežu Frančišku predstavil stanje v svoji škofiji, nato bo papež nagovoril vse škofe.
Škofje bodo danes obiskali Dikasterij za služenje celostnemu človeškemu razvoju ter se na Državnem tajništvu srečali s kard. Pietrom Parolinom.
Predstavitev dikasterijev, ki jih bodo v četrtek, 1. marca, obiskali škofje
Naloge Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju (Dicasterium ad Integram Humanam Progressionem fovendam) je papež Frančišek opredelil z motu propriem Humanam Progressionem ter o njih zapisal naslednje: »V vsem tem, kar je, in v vsem svojem delovanju je Cerkev poklicana spodbujati celosten razvoj človeka v luči evangelija. Ta razvoj se udejanja prek skrbi za neprimerljive dobrine pravičnosti, miru in varovanja stvarstva. [...] Zato z namenom udejanjiti skrb Svetega sedeža na zgoraj omenjenih področjih kakor tudi na tistih, ki zadevajo zdravje, dela dejavne ljubezni, ustanavljam Dikasterij za služenje celostnemu človeškemu razvoju. Ta dikasterij bo še posebej pristojen za vprašanja, ki zadevajo migracije, ljudi v stiski, bolne in izključene, potisnjene na rob, žrtve oboroženih spopadov in naravnih katastrof, zapornike, brezposelne ter žrtve kakršne koli oblike sužnosti ali mučenja.«
Organizacija in pristojnosti
Dikasterij vodi kardinal prefekt, ki mu pomagata sekretar in trije podsekretarji. Ker je ta urad še v fazi ustanavljanja, je njegova organizacijska struktura trenutno samo začasna. Dikasterij zajema pristojnosti, ki so jih pred tem pokrivale naslednje ustanove:
- Papeški svet pravičnost in mir (Pontificium Consilium de Iustitia et Pace),
- Papeški svet Cor Unum (Pontificium Consilium »Cor Unum«),
- Caritas Internationalis,
- Papeški svet za pastoralo migrantov in potujočih ter
- Papeški svet za pastoralo zdravja (Pontificium Consilium pro Valetudinis Administris).
Državno tajništvo (Secretaria Status) ima najpomembnejše mesto v kuriji in je najbližje papežu pri opravljanju njegovega poslanstva v Cerkvi. Vodi ga kardinal državni tajnik. Apostolska konstitucija papeža Janeza Pavla II. je leta 1988 uredila delovanje Državnega tajništva.
Sekcija za splošne zadeve (ali splošne posle) vodi substitut Državnega tajništva. Sekcija se ukvarja z vsakdanjimi posli, ki jih mora papež opravljati in zadevajo celotno Cerkev. Prav tako skrbi za koordinacijo dela med posameznimi dikasteriji in za pripravo papeških dokumentov. Sekcija za odnose z državami ima svojega tajnika in podtajnika ter skrbi za stike z državami in drugimi subjekti mednarodnega prava. Njena naloga je tudi predstavljati Apostolski sedež pred različnimi mednarodnimi organizacijami in kongresi. Pod upravo te sekcije so papeški predstavniki pri vladah in drugih subjektih mednarodnega prava.
Na novo ustanovljena tretja sekcija skrbi izključno za vprašanja, povezana z osebami, ki delajo v diplomatski službi Svetega sedeža ali se nanjo pripravljajo. Pod njeno pristojnostjo so izbor kadrov, začetno in stalno izobraževanje, napredovanja, dovoljenja ipd.
Kardinal državni tajnik je nj. em. kard. Pietro Parolin.
