VATIKAN (nedelja, 28. oktober 2012, RV) – »Zelo je pomenljivo, da zaključujemo zasedanje sinode o novi evangelizaciji, ko je med bogoslužjem evangelij o Bartimaju. Ta Božja Beseda lahko še posebej spregovori nam, ki smo se v teh dneh soočili z nujnostjo ponovnega oznanila Kristusa tam, kjer je luč vere oslabela, tam, kjer je Božji ogenj postal žerjavica in čaka, da bo zagorel ter postal plamen, ki razsvetljuje in ogreva vso hišo«. S temi besedami je papež Benedikt XVI. med homilijo nakazal namen obhajanja sinode o novi evangelizaciji, potem, ko je podrobno razložil pomen in zgled srečanja slepega Bartimaja z Jezusom, ozdravitev ter njegovo hojo za Gospodom po poti, ki vodi v Jeruzalem, v skrivnost Mesijevega trpljenja, smrti in vstajenja.
Sveti oče je med mašo, ki jo je daroval v baziliki sv. Petra ob somaševanju več kot 330 patriarhov, nadškofov, škofov in duhovnikov, po razlagi evangeljskega odlomka o ozdravljenju slepega Bartimaja, dejal: »Nova evangelizacija je namenjena vsem razsežnostim življenja Cerkve. V prvi vrsti je namenjena redni pastorali, ki jo mora bolj poživljati ogenj Svetega Duha, da bi se vnela srca vernikov, ki redno obiskujejo skupnost ter se zbirajo na Gospodov dan, da bi se nahranili z Njegovo Besedo ter s kruhom večnega življenja. Ob tem bi rad poudaril tri pastoralne smeri, ki so na sinodi prišle na dan. Prva je glede zakramentov uvajanja v krščanstvo. Ponovno je bila potrjena zahteva, da se s primerno katehezo spremlja pripravo na krst, birmo in evharistijo. Prav tako je bila poudarjena pomembnost zakramenta pokore, zakramenta Božjega usmiljenja. Gospodov klic k svetosti, namenjen vsem kristjanom, gre preko te zakrementalne poti, saj je bilo večkrat omenjeno, da so resnični nosilci nove evangelizacije prav svetniki. Ti namreč govorijo vsem razumljiv jezik in sicer z zgledom svojega življenja ter z deli dejavne ljubezni.«
»Nadalje je nova evangelizacija bistveno povezana z misijoni ad gentes, je sveti oče začel razlagati drugo razsežnost nove evangelizacije, kajti Cerkev ima od nekdaj in za vedno nalogo evangelizirati, oznanjati zveličavno sporočilo tudi tistim, ki še ne poznajo Jezusa Kristusa. Med sinodo je bilo namreč rečeno, da so še številna področja Afrike, Azije in Oceanije, kjer z živim hrepenenjem pričakujejo prvo oznanilo evangelija. Se pa s procesom globalizacije ter sodobno migracijo ljudstev takšna področja pojavljajo tudi na ozemljih, ki so bila že od nekdaj evangelizirana. »Vsi ljudje imajo pravico spoznati Jezusa Kristusa in njegov evangelij. Zaradi te pravice pa imajo kristjani dolžnost, torej vsi kristjani, tako duhovniki, redovniki in redovnice ter laiki, oznanjati Veselo novico«.
»Tretji vidik pa je namenjen krščenim osebam, ki ne živijo krstnih obljub. Med delom sinode je prišlo na dan, da so takšne osebe na vseh celinah, še posebej pa v deželah, ki so najbolj sekularizirane. Cerkev namenja posebno pozornost njim zato, da bi pri ponovnem srečanju z Jezusom Kristusom, na novo odkrili veselje vere ter bi se vrnili k verskemu življenju v skupnosti verujočih. Poleg pastoralnih metod, ki so vedno v veljavi, pa Cerkev išče nove načine tako, da odkriva nov jezik, primeren za različne svetovne kulture, s katerim predlaga Kristusovo resnico v drži dialoga in prijateljstva, ki imata svoj temelj v Bogu, ki je ljubezen.« Sveti oče je nadalje dejal, da Cerkev na različnih koncih sveta to že udejanja z mestnimi misijoni, z Dvoriščem za pogane, s celinskimi misijoni in drugimi pobudami. »Brez dvoma bo Gospod, Dobri Pastir obilno blagoslovil ta prizadevanja, saj prihajajo iz gorečnosti do Njega in njegovega evangelija.«
Papež Benedikt XVI. je homilijo zaključil z vzklikom iz Psalma 125: »Velike reči je Gospod za nas storil, bili smo polni veselja« (Ps 125,3) ter z molitvijo svetega Klemena Aleksandrijskega: »'Vse do sedaj sem blodil v upanju, da bom našel Boga. In sedaj, ko me razsvetljuješ ti, Gospod, sem po tebi našel Boga, sprejel od tebe Očeta ter postal s teboj sodedič, saj se nisi sramoval imeti me za brata. Odpravimo torej, odpravimo, pozabo resnice, nevednost ter odstranimo temine, ki zastirajo pogled kakor megla, da bomo zrli resničnega Boga ... ker je zasvetila luč z nebes nad nas pokopane v temini in jetnike smrtne sence, luč, ki je čistejša od sonca, slajša od življenja tu spodaj' (113,2 – 114,1). Amen.«
Besedilo je v izvirniku objavljeno na spletni strani Radia Vatikan.
