Dobro, pošteno, pravično in sveto

Dragi bratje duhovniki, redovniki, redovnice, verniki in vsi ljudje dobre volje!

Evangelisti, predvsem Luka, opisujejo božični dogodek, ko se je Bog sklonil k nam ljudem, ko je Večni postal človek, da bi za vedno ostal z nami. To vsebino premišljujemo, to vsebino oznanjamo, to vsebino skušamo živeti. Božično skrivnost, ki nam je otipljivo blizu v jaslicah, globoko in pristno doživljajo otroci. Odrasli pogosto preveč razumsko dojemamo skrivnosti Božjega učlovečenja. Toda čim bolj smo otroci, bolj čutimo nevidni dotik Božje roke, ko se On, nevidni, dotika našega srca. In predvsem to naj bi se v božičnih dneh zgodilo. Tudi poklicni oznanjevalci vesele novice in vsi verniki naj bi doživeli Božji dotik. Da bi se učlovečeni Bog tako dotaknil našega srca, da bi ostalo »dobro, pošteno, pravično in sveto«, kakor je zapisal Božji služabnik Alojzij Kozar.

In ravno zato je Bog postal človek. Zato Bog vedno znova prihaja med nas. Zato se Bog vedno znova dotika našega srca, da bi to srce (p)ostalo »dobro, pošteno, pravično in sveto«. Dobro – kar je temeljna odlika vsakega človeka in kar se izraža v vsakdanjih drobnih dejanjih. Pošteno – kar je profesor dr. Anton Trstenjak posebej označil kot značilnost Slovencev, ki pa danes žal vse bolj izginja. Pravično – kar presega zavezanost zakonu, pravilom in predpisom ter ohranja Božji pogled na človeka in svet. Sveto – kar povzema vse druge kreposti in je končni cilj in najvišja sreča vsakega človeka.

Želimo, da bi bilo vsako srce »dobro, pošteno, pravično in sveto«. Naj ta želja v teh božičnih praznikih doseže vse ljudi dobre volje in naj bo to vodilo vsakega človeka tudi v novem letu 2018. Blagoslovljen božič želimo vsem bolnim in trpečim, vsem rojakom v zamejstvu in po svetu, pa tudi tistim, ki v izpovedovanju vere niso združeni z nami. Naj nas vse združuje prizadevanje, da bi bilo vsako srce »dobro, pošteno, pravično in sveto«.

Vaši škofje