V oddaji Odmevi na TV Slovenija 22. maja 2019 je Matej Križanič, ki je zastopal civilno iniciativo Dovolj.je, zatrdil, da v zadevi duhovnika M. Z., ki je bil spoznan za krivega spolne zlorabe mladoletne osebe, kot ljubljanski nadškof nisem storil drugega, kakor da sem mu naložil, da mora oškodovanki poravnati stroške zdravljenja in se ji opravičiti. V tej oddaji je namreč Andrej Naglič kot član Ekspertne skupine za reševanje primerov spolnih zlorab pri SŠK pravilno ugotovil: »Slovenska Cerkev poskuša tukaj res zelo ostro ukrepati, tako da zaščiti žrtve, zaščiti, da bi se mogoče to dejanje sploh lahko še kjerkoli nadaljevalo.« Matej Križanič je na to odvrnil: »Nikakor se ne morem s tem strinjati. Tukaj imam dopis nadškofa Stresa, ki je gospodu M. Z. naložil, da se opraviči in plača odškodnino za prejete račune, ki jih je imela takrat in takrat je bilo to 240 evrov… To v strokovnih krogih nikakor ni sprejemljivo. …In to ni, in to ni kazen, ki je temu dejanju primerna.«
To je izkrivljanje resnice in zamolčevanje nekaterih odločilnih dejstev. Proces proti duhovniku M. Z. je bil voden v popolnem skladu s takratnimi navodili Svetega sedeža. Po prejemu ovadbe je bil februarja 2010 za mojega pooblaščenca imenovan dr. Andrej Saje, takratni član Metropolitanskega sodišča Nadškofije Ljubljana. Ob imenovanju sem mu v dekretu naročil: »Kot pooblaščenec boste začeli preiskavo okoliščin suma kaznivega dejanja spolne zlorabe mladoletne osebe, ki bremenijo omenjenega duhovnika. Poleg tega boste tudi kontaktna oseba za državne organe pregona. O izsledkih preiskave me boste sproti obveščali.«Postopek je dr. A. Saje vodil v skladu z veljavnimi predpisi in zaključki so bili odposlani v odobritev v Rim na Kongregacijo za nauk vere.
Dopis, na katerega se sklicuje Matej Križanič, pa je bil oškodovanki poslan, preden je prišel odgovor iz Rima, namreč 11. avgusta 2010, in se glasi:
Spoštovana gospa ****** !
Na Vaše vprašanje, ki ste ga sredi junija poslali po elektronski pošti, kako napreduje cerkveni sodni postopek v zvezi z Vašo ovadbo duhovnika M. Z., sem Vam odgovoril v pismu z dne 16. junija letos. V petek, 16. julija ste se oglasili na nadškofiji, kjer sva se tudi osebno pogovarjala o tem. Takrat sem Vam med drugim tudi ponovil pripravljenost, da posredujem pri omenjenem duhovniku in od njega kot ukrep zaradi storjenih prestopkov zahtevam, da Vam poravna stroške zdravljenja. Imel sem vtis, da ste to sprejeli.
Zadnji teden v juliju in prvi teden v avgustu sem prebil na zdravljenju, najprej v bolnišnici, nato doma. Za včeraj, 10. avgusta 2010, pa sem dal poklicati k sebi omenjenega duhovnika, ki je to mojo zahtevo sprejel. Zato mu boste v skladu z najinim pogovorom ob koncu terapije izstavili račun Vaših stroškov. To je kaznovalni in povračilni ukrep do omenjenega duhovnika.
Naj pojasnim, da je tudi po cerkveni zakonodaji ta primer zastaran. Sicer je v tem pogledu cerkveni zakon ostrejši kakor naš civilni, ker po najnovejših cerkvenih predpisih tak primer zastara šele 20 let po tistem, ko je žrtev postala polnoletna in dosegla 18 let starosti. Kljub temu sem zaradi zahtev pravičnosti ukrepal v smislu, da Vam povrne stroške zdravljenja.
Hkrati pa sem mu naložil kazen, da do srede meseca septembra zapusti dosedanje duhovniško mesto … in se preseli v dom ostarelih in bolnih duhovnikov v Ljubljani. Že sedaj ni imel od poletja 2003 razen maševanja v podružnični cerkvi v … nobene duhovniške zadolžitve in je bil praktično upokojen. Sedaj pa sem ta ukrep mojih predhodnikov še poostril in ga prestavil v dom, kjer živijo oslabeli in ostareli duhovniki, ki ne izvajajo nobenega pastoralnega delovanja. S tem je izključen iz rednega pastoralnega delovanja v nadškofiji. Verjamem, da bodo te moje ukrepe, ki sem jih sprejel, še preden je prišla razsodba iz Rima, tam tudi potrdili.
Upam tudi, da bodo ti ukrepi vsaj delno popravili krivico, ki Vam je bila storjena, in boste prejeli potrebno zadoščenje. Upam tudi, da bo Vaše zdravljenje zaradi tega potekalo še bolj uspešno. Kakor sem Vam pisal že v pismu z dne 16. junija 2010, izražam obžalovanje, da se Vam je to zgodilo s strani duhovnika Cerkve, in se Vam v tem smislu še enkrat opravičujem.«
Kongregacija za nauk vere je izdala sklep 25. maja 2011 in na osnovi njenega odgovora, sem izdal odločbo o izreku kazenskega ukrepa v upravnem kazenskem postopku, ki se je glasila:
V upravnem kazenskem postopku, ki je voden v skladu s kan. 1720 ZCP proti M. Z., duhovniku ljubljanske nadškofije s pomočjo pooblaščenca dr. Andreja Sajeta kot nadškofovega delegata, moram z žalostjo ugotoviti, da je obtožba o kaznivem dejanju proti šesti Božji zapovedi, storjenega z mladoletno osebo (kan. 1395, § 2)., objektivno verodostojna. Ukrepe, ki sem jih že sprejel ob končanju preiskovalnega postopka in sem jih duhovniku M. Z. že sporočil, je Kongregacija za nauk vere potrdila s pismom z dne 25. maja 2011.
Ti ukrepi so:
1. odstranitev iz pastoralnih dejavnosti, kjer bi lahko prihajali v stik z mladoletnimi osebami;
2. opravičilo prijaviteljici in žrtvi spolnega napada;
3. povračilo stroškov njenega duševnega zdravljenja.
Kongregacija za nauk vere pa hkrati zahteva, da te ukrepe okrepim z dodatnimi kaznimi. Te dodatne kazni določam, kot sledi:
1. prestavitev v duhovniški dom na Lepem potu v Ljubljani, kar se je že izvršilo jeseni 2010;
2. za dobo enega leta prepoved maševanja v javnosti in spovedovanja, razen v smrtni sili ali na izrečno in osebno enkratno prošnjo kakega penitenta;
3. za dobo enega leta vsakodnevna molitev psalma 51 (50) Usmili se me Bog po svoji milosrčnosti ali pa molitev litanij Srca Jezusovega;
4. povračilo stroškov zdravljenja gospe ********* v roku 14 dni po prejemu te odločbe in v znesku 500 €. Ta znesek je treba nakazati na naslov: ******** transakcijski račun: SI56 ************* . O izvršitvi tega plačila verodostojno obvestiti nadškofa ordinarija.
Proti temu odloku je dopustna pritožba v skladu s kann. 1732-1739.
Proti M. Z. je bila sprožena kazenska preiskava in vložena obtožnica. Okrožno sodišče v Ljubljani je zoper njega izdalo pravnomočno obsodbo.
Msgr. dr. Anton Stres,
upokojeni ljubljanski nadškof
