V Katoliški Cerkvi bomo na praznik Jezusovega darovanja v templju, v soboto, 2. februarja 2013, obhajali tudi god prerokov Simeona in Ane. Oba sta bila prisotna ob Jezusovem darovanju (prim. Lk 2,22–38). Sveto pismo poroča, da je bil Simeon pravičen in bogaboječ. O prerokinji Ani je prav tako v evangeliju po Luku zapisano, da je bila »Ana, Fanuélova hči iz Aserjevega rodu. Bila je že zelo v letih. Po svojem devištvu je sedem let preživela z možem, nato pa je kot vdova dočakala štiriinosemdeset let. Templja ni zapuščala, ampak je noč in dan s posti in molitvami služila Bogu. Prav tisto uro je stopila tja in zahvaljujoč se slavila Boga ter o njem pripovedovala vsem, ki so pričakovali odkupitev Jeruzalema.« (Lk 2,36–38). Simeon je bil pravičen, zato je pričakoval Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil z njim. Obljubljeno mu je bilo, da ne bo umrl, dokler ne bo videl Maziljenca – Kristusa. Duhovni pisatelji razlagajo, da je bilo pričakovanje njegovo življenje, njegova služba in vzrok njegovega bivanja.

Besede starčka Simeona ob srečanju z Jezusom v templju so preko sklepne molitvene ure v brevirju prešle v vsakodnevno molitveno rabo Cerkve: »Gospodar, zdaj odpuščaš svojega služabnika po svoji besedi v miru, kajti moje oči so videle tvojo rešitev, ki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudstev: luč v razodetje poganom in slavo Izraela, tvojega ljudstva.« (Lk 2,29–32).