»Biti navzoč, poslušati, podpirati in spremljati« so ključne lastnosti, ki naj bi jih imeli mladinski delavci. Te je eden od sklepov sračanja odgovornih za mladinsko in študentsko pastoralo, ki je v okviru Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) potekalo v Szegedu na Madžarskem. Devetinpetdeset udeležencev, od tega pet škofov je prisluhnilo pričevanju štirih mladih študentov iz Madžarske, Romunije, Italije in Švedske. Ti so bili osrednji gosti srečanja.
Mladi so bili povabljeni, da delegatom spregovorijo in svojih dvomih, težavah in pričakovanjih. Brez težav so spregovorili o ključnih vprašanjih, s katerimi se srečujejo s svojimi vrstniki, ko so na poti prehoda v odraslost, ko sprejemajo odgovornost za svojo prihodnost in za svoje življenje.
Največji strah se zdi, da postaja osamljenost, ko se v družbi, ki jih je »posvojila«, trudijo najti smisel življenja in svojo vlogo, pa tudi v njihovi želji ljubiti in biti ljubljeni. Če ostanejo sami v soočenju z največjimi skrbmi (ki vključujejo tudi zelo neposredna vprašanja: kakšna bo moja prihodnost v naslednjih šestih mesecih; kako naj izberem zame pomembno drugo osebo; kdo so moji resnični prijatelji; kaj mi pomeni Bog; kako naj uporabljam svoj čas; katere naj bodo moje prednostne izbire; kaj me motivira, da uresničim svoje naloge; ali sem sposoben za izkušnjo vere, ki mi je podarjena ...), lahko te skrbi postanejo globok strah in vodijo celo v depresijo.
Od tu izvira spodbuda za vse, ki so vpeti v mladinsko pastoralo, da je na prvem mestu učenje, kako biti prijatelji, ki stojijo ob strani, posebej v težkih ali negotovih časih; znati poslušati, namesto soditi; spodbujati razvijanje osebnih talentov in še posebej spremljati in opolnomočiti mladih na njihovi poti v odraslost.
Na drugi strani pa so udeleženci lahko predstavili zelo različne izkušnje, ko mladi že delijo svoj čas in svoje znanje pri delu za druge mlade. Lahko smo spoznali zelo različne dejavnosti, ki potekajo na različnih koncih Evrope – posebej v oznanjevanju vere, karitativnem delu, boju proti socialnim krivicam in ponekod tudi v dobrem sodelovanju z drugimi Cerkvami in verstvi. Če so mladi dovolj spodbujeni za tako delo, so sposobni uresničiti čudovite stvari, ko izstopijo iz osredotočenosti sami nase in skušajo doseči bistvo svoje vere.
Mladi želijo imeti svoje mesto v Cerkvi, želijo graditi odnose z vrstniki in Jezusom Kristusom. Jih je pa strah, da bi jih sodili. Ta strah posebej narašča zaradi nizke samopodobe. Veliko stvari v njihovem življenju povzroča občutek, da jih nekdo obsoja (vloga na družabnih omrežjih, prijatelji, izpiti na univerzi ...) in zato težko sprejmejo Cerkev, če jih tudi ta obsoja. Iščejo Cerkev, ki jih sprejema take kot so, z njihovimi vprašanji in dvomi; ki jim ne govori, kaj naj delajo in kdo bi morali biti, temveč jih spremlja v njihovem iskanju odgovorov na vprašanja in včasih tudi v iskanju pravih vprašanj. Iščejo Cerkev, ki je ni strah, da jih izzove s predlogi, ki so včasih tudi zahtevni.
Dandanes je posebej zaradi pomanjkanja delovnih mest v povezavi s slabim študijskim uspehom še večja negotovost, da bi lahko upravljali s svojo prihodnostjo in pomanjkanjem samozaupanja. Na žalost v Evropi alarmantno narašča število mladih, ki niso vključeni v izobraževanje, zaposlovanje ali usposabljanje (NEET). Poleg vpliva na družbo in ekonomijo je še hujša resnična tragedija na osebni ravni. »Mnogih problemov, ki jih imajo ti mladi – so poudarili govorci v Szegedu – niti ne vidimo, ker so skriti za majhnimi gotovostmi, ki pa se pogosto sprevržejo v odvisnosti.«
V zadnjem delu srečanja smo delegati komentirali delovno gradivo za naslednji simpozij o spremljanju mladih na poti njihove vere, ki bo v Barceloni marca 2017.
Po uradnem poročilu CCEE pripravil mag. Tone Česen, tajnik Medškofijskega odbora za mladino.
