Spomin na pokojne je v samostojni slovenski državi deležen časti državnega praznika – enega redkih, ki ni nikoli povzročal ideoloških razprav ali delitev v narodu. S tem praznikom država poudarja temeljno nacionalno etično načelo, da je do mrtvih treba ohranjati spoštovanje in spomin nanje.

Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci s to izjavo opozarja na očitno nespoštovanje, ki ga Mestna občina Ljubljana vztrajno izkazuje do pokojnih Romov, pobitih v času druge svetovne vojne in izkopanih v preteklem letu. Odklonitev možnosti pokopa pobitih mož, žena in celo otrok, ki jih država želi pokopati na osrednjem ljubljanskem pokopališču Žale, uprava pokopališča pa to zavrača, je nezaslišana in nesprejemljiva. Že moralna obsodba genocida, ki so ga partizanske enote izvedle med letoma 1941 in 1945 terja spoštljivo držo do njihove pravice do človeka dostojnega pokopa.

Zakon o glavnem mestu Republike Slovenije, ki prepoznava poseben status Ljubljane prav zaradi javnega interesa celotne države, daje prestolnici dodatna državna sredstva tudi za naloge, ki jih zahteva organizacija in izvedba izrednih protokolarnih nalog. Nedvomno je ureditev pokopa in pokopnega prostora za žrtve medvojnih in povojnih pobojev na osrednjem slovenskem pokopališču v glavnem mestu javni interes države – prav tako kot že urejena mesta pokopa in spomina na številne druge žrtve, kot so vojaki prve in druge svetovne vojne iz tujih armad, umrli v letalski nesreči na Korziki, padli v vojni za Slovenijo leta 1991, ruski vojaki idr. Zato podpiramo prizadevanje pristojnih državnih organov, da javno podjetje Žale spremeni svojo odločitev glede dovoljenja za pokop izkopanih romskih in drugih žrtev medvojnih in povojnih pobojev ter pozivamo župana glavnega mesta, da spremeni svojo izključevalno držo.

Ob tem ne moremo prezreti dejstva, da ljubljanski spomenik vsem žrtvam vojn na Kongresnem trgu še vedno nima ustreznega napisa, ki bi brezizrazne betonske monolite napolnil z jasno vsebino. Več kot leto dni po slovesnem odprtju in blagoslovu spomenika bi predsednik države in vlada morala končno storiti obljubljeni korak.

Spoštovanje pokojnih je kljub državnemu protokolu predvsem stvar dejanj, ki bodo slovenski družbi pomagala do sprave in sožitja ter do mrtvih vzpostavila enakopraven odnos.

Nadškof msgr. dr. Anton Stres
Predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK