Spoštovani gospod nadškof, spoštovani sobratje duhovniki, spoštovani novinarji in vsi navzoči! Dragi bratje in sestre!
V tem trenutku, ki pomeni zame zelo velik mejnik v mojem življenju, vas vse lepo pozdravljam! Kot že tolikokrat, se moram tudi sedaj posebej močno zazreti v Jezusa Kristusa in verovati, verovati v njegovo previdnost, bližino, v njegovo voljo, v njegovo besedo, ki je živa in učinkovita ter spreminja človeka!
Današnji dogodek imenovanja za pomožnega škofa v naši ljubljanski nadškofiji je zame izziv za vero, za zaupanje, za ponižnost, pa tudi za ljubezen. Zato se želim zahvaljevati in se tudi priporočati s prošnjo za molitev in vsestransko pomoč.
Najprej se želim zahvaliti svetemu očetu, papežu Frančišku za imenovanje in zaupanje! To sprejemam v edinosti z njim in vso Cerkvijo, v duhu pokorščine svetemu očetu in v duhu služenja Božjemu ljudstvu. Zatem se zahvaljujem apostolskemu nunciju msgr. Juliuszu Januszu za njegovo zavzetost za našo nadškofijo in njegovo sodelovanje! Hvala za njegove spodbude in za vidno znamenje povezanosti z vesoljno Cerkvijo!
Zahvaljujem se nadškofu msgr. Stanislavu Zoretu, za njegove pobude in pastirsko služenje, ob tem pa tudi gospodu škofu Antonu Jamniku ter vsem dosedanjim nadškofom in škofov v naši nadškofiji.
Prav tako se želim v tem trenutku spomniti s hvaležnostjo vseh sobratov duhovnikov in bogoslovcev, vseh redovnikov in redovnic v naši nadškofiji in po vsej Sloveniji ter se jim priporočiti v molitev.
V duhu in molitvi sem povezan z mnogimi dobrimi ljudmi. Z bogoslovci v Bogoslovnem semenišču, s kanoniki, duhovniki in verniki v stolnici, z verniki v župniji Grosuplje in domači župniji Homec, s prijatelji s katerimi sem se srečeval in povezoval v teku mojega življenja, še posebej pa s svojimi domačimi in sorodniki.
Seveda pa prav lepo pozdravljam in se zahvaljujem za prisotnost vseh vas tukaj v dvorani, posebej novinarjem, ki boste to novico posredovali širšemu občestvu. Hvala vam za vaše služenje!
Škofovska služba obsega zelo široka področja delovanja in služenja v Cerkvi. Ko to gledam z velikim spoštovanjem in tudi strahom, zaupam in prosim, da bi bil vredno orodje v Božjih rokah. V dosedanjem duhovniškem življenju sem to že velikokrat doživel. Kolikokrat sem občudoval Gospodovo bližino in njegove konkretne posege … Zaupam in želim, da bo po Cerkvi, ki je Luč narodom, še naprej delil svoje nebeške darove, mir, ljubezen, polnost življenja. Želim, da jih ne bi delil le vernikom zbranim v Cerkvi, pač pa prav vsem ljudem …
V povezavi s to željo sem si izbral tudi svoje škofovsko geslo. To je: »Gospod je blizu« (Fil 4,5). Gospodova bližina, njegovo odrešenjsko delo, je pravzaprav razlog za veselje, za upanje, za premagovanje težav ter graditev medsebojne ljubezni. Te besede so del mojega novomašnega gesla, ki je bilo: »Veselite se vedno v Gospodu! Gospod je blizu!« Vesel sem, da je gospod nadškof Stanislav Zore za svoje geslo izbral prvi del teh svetopisemskih besed. Naj tudi geslo potrjuje edinost v Gospodu!
msgr. dr. Franc Šuštar
ljubljanski pomožni škof
