Od 22. do 25. maja 2014 bodo volitve v Evropski parlament. Izidi bodo določili ureditev EU v naslednjih petih letih in odločilno vplivali na tiste, ki bodo vodili Unijo.
Bistvenega pomena je, da državljani EU sodelujejo v demokratičnem procesu, tako da na volilni dan oddajo svoj glas. Čim večja bo udeležba, tem večja bo legitimnost nove ureditve.
Volilna kampanja ponuja priložnost za vso evropsko družbo, da razpravlja o osrednjih socialno-ekonomskih vprašanjih, ki bodo oblikovala Unijo v naslednjih letih.
Škofje COMECE čutimo dolžnost, da volivce vodimo tako, da oblikujemo njihovo vest; to želimo storiti z osvetljevanjem pomembnih tem, in sicer z zornega kota katoliškega socialnega nauka.
Čeprav v prvi vrsti nagovarjamo državljane EU, ki so katoličani, upamo, da bodo našemu nasvetu prisluhnili vsi ljudje dobre volje, ki jim je pri srcu uspeh evropskega projekta. Upamo tudi, da bo naš glas prišel do tistih, ki želijo kandidirati za službo v Evropskem parlamentu.
Začnimo z nekaterimi splošnimi premisleki:
1. Oddati svoj glas je pravica in dolžnost vsakega državljana EU. Več milijonov mladih bo prvič volilo, nekateri so v procesu izobraževanja, drugi na trgu dela, mnogi pa so žal nezaposleni. Pozivamo mlade, da izrazijo svoja stališča s tem, da se udeležijo politične debate in predvsem, da volijo.
2. Pomembno je, da se tisti, ki kandidirajo ali se poskušajo ponovno vrniti v Evropski parlament, zavedajo kolateralne škode bančne oziroma ekonomske krize, ki se je začela leta 2008. Papež Frančišek je javnost že opozoril na nesrečo številnih revnih in ranljivih, mladih in invalidov ter ne nazadnje tistih, ki jih je pred kratkim kriza pahnila v revščino. Število »novih revnih« alarmantno raste.
3. Krščansko oznanilo je oznanilo upanja. Verjamemo, da je evropski projekt navdihnjen z žlahtnim pogledom na človeštvo. Posamezni državljani, skupnosti in celo nacionalne države morajo biti zmožni postaviti ob stran osebne interese pri iskanju skupnega dobrega. Papeževa apostolska spodbuda Ecclesia in Europa, ki jo je napisal Janez Pavel II. leta 2003, je bila spodbuda upanja, zato Cerkev na evropski izziv gleda s trdno vero v boljšo prihodnost.
4. Zmernost je ena od naravnih kreposti v srcu krščanske duhovnosti. Kultura zmernosti mora oblikovati socialno-marketniško ekonomijo in okoljsko politiko. Naučiti se moramo živeti skromneje in obenem videti tiste, ki živijo v revščini, in jim omogočiti pravičnejši delež.
Naše sodržavljane bi radi posebej opozorili na naslednja posebna področja v politiki EU:
1. Pomembno je, da ob vse večji uniformiranosti znotraj EU ne prezremo načela subsidiarnosti, temeljnega stebra edinstvene družine narodov, ki sestavljajo EU, in da ne ogrozimo trajnih izročil, ki so v veljavi v številnih državah članicah.
2. Drugi steber Unije, ki je tudi v srčiki katoliškega socialnega nauka, je solidarnost. Nanjo moramo gledati kot na vodilno smernico na vseh področjih v EU; med narodi, regijami in različnimi skupinami ljudi. Graditi moramo drugačen svet, ki bo v svoje središče postavil solidarnost.
3. Nujno je treba opozoriti na to, da je vizija človeka, ki temelji na globokem spoštovanju človekovega dostojanstva, osnova za preplet vseh področij socialno-ekonomske politike. Človeško življenje mora biti zaščiteno od trenutka spočetja do naravne smrti. Družina kot temeljna celica družbe mora prav tako uživati zaščito, ki jo potrebuje.
4. Evropa je celina, ki je na poti in v migraciji (tako notranji kot zunanji), kar vpliva na življenje posameznika in družbe. EU ima skupno zunanjo mejo. Teža sprejemanja in asimilacije migrantov in tistih, ki iščejo azil, mora biti sorazmerno porazdeljena na države članice. Zelo je pomembno, da se z migranti ravna humano, da se dosledno spoštuje njihove človekove pravice in da se stori vse, tudi s strani Cerkva, da se jim zagotovi uspešno integracijo v gostujočih družbah znotraj EU.
5. Smo varuhi stvarstva, zato moramo utrditi naš sklep, da bomo spoštovali in dosegli željeno kvoto izpustov ogljikovega dioksida, da bomo spodbujali mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, da se bomo zavezali ekološkemu pristopu in vztrajali, da je »trajnost« temeljni element vsake rasti in razvoja.
6. Verska svoboda je temeljni element strpne, odprte družbe. Ta svoboda vsebuje pravico do izražanja svoje vere v javnosti. V EU pozdravljamo usmeritve za promocijo in varovanje svobode religije in verskega prepričanja in upamo, da bo novi Evropski parlament še povečal svoje napore na tem pomembnem področju.
7. Podpiramo vse ukrepe za zaščito splošno sprejetega dneva počitka, ki je nedelja.
8. V naslednjih petih letih bodo imele demografske spremembe večji vpliv na življenje v EU. Zavzemamo se za prizadevanja starejših državljanov za raven in kakovost njihove oskrbe, do katere so upravičeni, hkrati pa zagovarjamo politiko, ki bo ustvarjala nove možnosti za mlade.
Evropska unija je na križišču. Ekonomska kriza, ki jo je povzročil bančni kolaps leta 2008, je povzročila napetosti med državami članicami, postavila na preizkušnjo osnovno načelo solidarnosti v Uniji, s seboj pa prinesla vse večjo revščino, ki je prizadela veliko državljanov, kot tudi zameglitev možnosti oz. dobrih obetov za številne mlade. Položaj je dramatičen, za mnoge celo tragičen.
Katoliški škofje si želimo, da evropski projekt ne bi propadel ali bil opuščen zaradi trenutnih groženj. Bistveno je, da vsi – politiki, kandidati za službo, nosilci interesov – konstruktivno prispevamo k oblikovanju prihodnosti Evrope. Vsi bomo preveč izgubili, če bi evropski projekt iztiril.
Zelo pomembno je, da gremo vsi evropski državljani med 22. in 25. majem na volišča. Škofje vas spodbujamo, da oddate svoje glasove in tako naredite to, kar vam narekuje vest.
Slovenska škofovska konferenca se pridružuje izjavi Komisije Evropskih škofovskih konferenc o volitvah v evropski parlament 2014, ki bodo 25. maja 2014. Omenjena izjava spodbuja državljane k udeležbi na evropskih volitvah ter k oddaji podpore tistim strankam in posameznikom, ki se zavzemajo za temeljne vrednote miru v Evropski uniji in svetu.
