Katoliška Cerkev 27. decembra obhaja god sv. Janeza apostola in evangelista. V zboru Jezusovih učencev je bil Janez najmlajši, v apostolsko službo pa je bil poklican, ko je z bratom Jakobom in očetom Zebedejem popravljal ribiške mreže (Mt 4,18–22, predvsem v. 21 ter Mr 1,16–20, predvsem v. 19). Skupaj z bratom je bil priča Gospodovega poveličanja na gori Tabor (Mt 17,1–13, predvsem v. 1; Mr 9,2–13, predvsem v. 2; Lk 9,28–36, predvsem v. 28) in obujenja Jairove hčerke (Mr 5,21–24.35–43, predvsem v. 37). Ko so Jezusa prijeli, je edini od apostolov ostal v Jezusovi bližini tudi pod križem na Kalvariji. Tam mu je umirajoči Gospod zaupal varstvo svoje matere Marije (Jn 19,16 b–27, predvsem v. 26 in 27).

Apostol Janez je bil doma v Betsajdi ob Genezareškem jezeru in preden je bil poklican za apostola, si je služil kruh kot ribič. Janez, ki je od vsega začetka spadal med Jezusove najljubše učence, je pozneje napisal četrti evangelij in knjigo Razodetja. Umrl je v visoki starosti okrog leta 100.

Simbol evangelista Janeza je orel, saj so ga že od nekdaj primerjali s kraljevsko ptico. Orel je kralj višav in zmore najvišje poleteti. Lastnosti te ptice pripisujejo tudi evangelistu Janezu: orlovski let v višave in orlovske oči. S svojim evangelijem je poletel v nepopisne višave. Sv. Avguštin v razlagi Janezovega evangelija pravi: »Prestopil je vse vrhove zemlje, se povzpel nad vse prostore v ozračju, nad vse višave ozvezdij, presegel je vse zbore in legije angelov. Zakaj če bi vsega tega ne presegel, kar je ustvarjeno, bi ne prišel k tistemu, po katerem je vse to narejeno.«

Besedilo je delno povzeto iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka.